Opis:
Že 1840 je odkopaval Huber zahodno od naselja velik kup ruševin na parc. 1418 in 1419, k. o. Groblje (last J. Črtaliča, p. d. Čedine), in odkril troje prostorov term neke rimske stavbe, ki jih je opisal in izrisal Dollhof (Carniola, 13. in 16. 11. 1840; isto poročilo in risbe objavljata Leinnmüller, MZK 13, 1887, CVII ss, in Mal GMS 10, 1929, 8 ss, povzetek pa Pirkovič, Situla 10, 1968, 16 ss). V prostoru, ogrevanem s hipokavstom, so videli sudatio, v drugih pa tepidarium in frigidarium. Hipokavst je zgrajen na obokih, sestavljenih iz koničnih opek; tubuli, s katerimi so bile obložene notranje stene, so merili 4 1/2, 3 in 9 3/4 palca. Okrogla kopalnica je imela do 1 m debel tlak, pokrit z mozaikom. Našli pa so tudi plošče stenske obloge iz pohorskega marmorja (vel. 65 x 65 x 5 cm). Vodovod za kopeli je bil speljan po zidnem kanalu, odvodi pa so bili iz svinčenih cevi. Te terme so bile očitno del neke večje rimske vile. To bi potrjevale najdbe v neposredni okolici, npr. zidovi, drobci opeke in apnene malte na vrtovih lastnikov Černeta, Jurgaliča, F. Črtaliča, Sivca, Korošca in Gregoriča (Situla 10, 1968, 20 ss). Najbolj vzhodne najdbe so zidna slika pod Martinčevo (danes Kirnovo hišo), še danes ohranjena v kleti, iz rezanega kamna zgrajeni vodnjak s 70 cm premera pred Gregoričevo hišo ter kos marmornega stebra v kupu antičnih ruševin nasproti cerkve (Rutar, Premerstein, Römische Strassen [1899] 29).
Od teh, strokovno in podrobneje večinoma neobjavljenih ostalin (delen prikaz pri Pirkovič, o. c.) velja omeniti na njivi pri domu Črtaličevih odkrit 3 x 3 m velik prostor z močno zglajenim tlakom. Stene so bile obložene s 4 prste debelimi marmornatimi ploščami s stranicami vel. 65 cm. Na severni strani je bil izliv (svinčena cev); pod njim tla iz črnega kamna in odvodni kanal iz opeke. Tu so dobili mnogo črepinj in železnih predmetov.
Med novci omenjajo zakladno najdbo srebrnikov (Müllner, Emona [1879] 100) posamezne kovance L. Vera, Gordijana (več kosov), iz odtočnega jarka studenca Vejar (parc. 2162) pa dupondij in sesterc M. Avrela (morda del depoja) in druge (Situla 10, 1968, 22; Numizmatični vestnik III/3, 1960 90).
Antično nekropolo proti Ostrogu je delno raziskal 1890 Pečnik. Odkril je pet iz skrli sestavljenih grobov, lončene in stekleno žaro, vrče in lonce ob treh Probovih novcih. Na sosednji njivi naj bi bili tudi skeletni grobovi (Rutar, LMS 1891, 196).
Z opekami obdan rimski grob (med pridatki omenjajo novec A. Pija), so našli 1840 v hipokavstu omenjenih term.
Pred Jurgaličevo hišo naj bi bili našli na mozaičnem tlaku iz črnih in belih kamenčkov "za košaro človeških lobanj" in druge kosti (Pirkovič, o.c.). Podatka o "loncu s pepelom in kostmi" ne moremo ovrednotiti (Situla, o. c.).
Gradivo (NM Lj, inv. R 1746-1756 in 2715) prinaša S. Petru, Situla 10, 1968, 121, in tab. 2 in 3.
