Doba:
Na zahodnem delu ravnice, ob vznožju hriba in vasi Srmin so na parceli kmeta Giovanni Perossa (1927) med kamenjem našli pestnjak iz belega numulitnega apnenca in fragmente kaštelirske keramike, nekaj tudi rimske (PM Koper, inv. 1201 - 1203, 1206 - 1210). Degrassi, Il cofine nord - orientale dell'Italia romana (1954) 72, in AMSIA 57, 1957, 37 ss, domneva tu Plinijevo (n. h. III 1299), Aegido, posebej, ker so na tem prostoru v prejšnjih časih izkopali mnogo kamenja iz porušenega zidovja. Degrassi, AMSIA 40, 1928, 399.
Na Srminu, 85 m, imenovanem tudi Kaštelir, je manjše slabo ohranjeno gradišče (pribl. 230 m obsega); po njem je posuta prazgodovinska in rimska keramika (morda tudi srednjeveška). Marchesetti, Castellieri (1903) 72. Benussi, Arch. Triestino 14, 1927 - 28, 262. Šribar, Zbornik Primorske založbe Lipa (1956) 64.
