Doba:
Okoli romarske cerkve na Križni gori (855 m) je bila prazgodovinska naselbina, katere okopi so vidni le še na vzhodni strani. Na jugozahodnem pobočju Križne gore je bilo plano in gomilno grobišče. Pečnik je tu naštel več ko 50 gomil; prekopal je tri in našel v njih le fragmente prazgodovinske keramike in pepel. V letih 1957 - 1959 je tu izkopaval NM Postojna in odkril 153 grobov, 91 žganih in 63 skeletnih. Večinoma so bili vkopani v kamnit teren in pokriti s kamnitimi ploščami. Nekropola sodi v čas pozne kulture žarnih grobišč (Ha B 2) do začetka mlajšega halštata (Ha D), to je od 9. do 6. stol. pred n. š. Kulturno je povezana z drugimi notranjskimi in primorskimi najdišči, ki se vrste proti zahodu in jugozahodu do Škocjana in doline Pivke in kažejo povezavo s klasičnimi japodskimi najdišči.
Leta 1960-61 je NM v Postojni raziskoval tudi naselbino. Poleg ostankov halštatske poselitve je odkril tudi zidove (ponekod dvojne) antične trdnjave in manjše stavbe v njej.
V območju antičnega obzidja so bili odkopani tudi skeleti iz srednjega veka (14. - 15. stol. n. š.).
Gradivo hrani NM Postojna, inv. 586 - 1127, 1128 - 1368.
Starejša poročila omenjajo le gradišče okoli cerkve, tako Pečnik, IMK 4, 1894, 8; o. c. 14, 1904, 187. Rutar, o. c. 5, 1895, 213. O izkopavanjih NM Postojnaa, Urleb, Križna gora pri Ložu (Katalogi in monografije 11 [1974], z lit.
