Doba:
Na Babi, hribu severozahodno od vasi in severno od Gradišča, so dobro vidni nasipi, na severni strani terase s kotanjami. NM Postojna hrani od tod nekaj fragmentov rimske keramike (inv. 426 - 432). Omembe: Postojinsko okrajno glavarstvo (1889) 24. Ciperle, Kranjska dežela (1889) 92. Urleb, AV 8, 1957, 150, in VS 7, 1958-59, 282.
Gradišče, 655 m (v literaturi omenjeno tudi kot Ambroževo gradišče ali Slavinski hrib ali samo Slavina), se imenuje hrib jugozahodno od vasi. Terasasto gradišče (s plitvimi kotanjami) obdaja nasip, ki je na SV dvojen. Omenjajo prazgodovinske izkopanine (glej NM Lj, inv. P 3595). Ciperle, Kranjska dežela (1889) 92. Postojinsko okrajno glavarstvo (1889) 24. Orožen, Kranjska (1902) 8. Pečnik, IMK 14, 1904, 185. Zabukovec, Slavina (1910) 2. Le grotte d'Italia 2, 1937, 103. Kmetje so na Gradišču že sami kopali, znanih je precej slučajnih najdb, med njimi tudi latenski nož (Ciperle, n. n. m. Müllner, Typische Formen [1900] 11, tab. 42/9), rimski republikanski in avgustejski novci (Urleb, AV 8, 1957, 151); 1956 je sondiral NM Postojna. (Urleb, n. n. m. ter VS 7, 1958-59, 286), ki je odkril predvsem rimske ostanke (inv. 258 - 420: žrmlje, mizarsko šestilo, svinčeno utež, škarje, terro sigillato).
Na Taboru, hribu jugozahodno od vasi, kjer so tudi razvaline srednjeveškega gradu, so našli rimsko sulico. Zabukovec, Slavina (1910) 5.
