Doba:
Jama pod Jamskim gradom; vhod se odpira v steni pod Jamskim gradom v Predjami v višini 490 m, kat. št. DZRJS 734. Prva raziskovanja so bila v letu 1922; naslednje so vodili: 1932 H. Windischgrätz; v letih 1941 - 43 Ferenčak; 1951 J. Korošec, ki je tudi uredil zbirko in podal splošni pregled raziskovanj in izkopanin z načrti v delu "Arheološke ostaline v Predjami", Razprave 1. raz. SAZU 4, 1956, 1 ss. Potok Lokva, ki ponika danes pod več kot stometersko navpično steno, je izdolbel v apnenčastem masivu večetažen in nad 7 km dolg podzemeljski sistem. Pod Jamskim gradom, ki zapira vhod v zgornjo etažo, se odpira vhod v srednjo in najdaljšo jamsko etažo, ki je bila v svojem vhodnem delu v arheoloških obdobjih poseljena. Koroščeva klasifikacija izkopanega gradiva (ki ga hranijo muzej v Jamskem gradu, Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni in NM Postojna) kaže, da spadajo najstarejše najdbe - pretežno gre za keramiko, kamnito in koščeno orodje in orožje, tudi nakit - v eneolitik in starejše bronasto obdobje, ter spričujejo intenzivno poselitev, medtem ko nakazujejo najdbe iz kulture žarnih grobišč ter starejšega in mlajšega halštata (laten je neizrazit) daleč manjšo intenzivnost. Rimskodobne izkopanine so ponajveč iz pozne antike, po novcih, ki so bili odkriti v večjih množinah, sodeč, iz 3., 4. in začetka 5. stoletja. Posebej je v tej skupini treba omeniti vrsto gem, nekaj starokrščanskih oljenk in Honorijev zlatnik. Kasnejše gradivo ni podrobno obdelano, iz 6. stoletja se odlikuje Theodatov srebrnik, iz 10. stoletja in poznejšega časa je dokaj keramičnih odlomkov. Omeniti je treba tudi nekaj ognjišč, sporadičnih pokopov (predvsem dva prazgodovinska in en rimski grob žene z otrokom) ter precej rženih zrn. Glej tudi Moser, Jahresbericht des k. k. Gymnasium Triest 40, 1890, 21. Rutar, MMK 8, 1895, 2. Gratzy, MMK 10, 1897, 151. Bertarelli, Boegan, Duemila grotte (1926) 326. Anelli, Le grotte d'Italia 2, 1937, 101. Windisch - Graetz, ib. 3, 1938, 83. Battaglia, Historia naturalis 1, 1946, 4. Rakovec, Proteus 11, 1948-49, 160. Kunaver, Planinski vestnik 3, 1955, 319. Šerko, Michler, Postojnska jama (1952) 98. Leben, Turistični vestnik 3, 1955, 319. J. Korošec, Prvi jugoslovanski speleološki kongres (1961) 140; dalje, ZČ 14, 1960, 7. P. Korošec, AV 7, 1956, 369, in Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 15 - 16, 1960-61, 144. M. Hopf, Predjama, verkohlte Sämerein, Untersuchungsbericht (1962, rk. hrani Inštitut za arheologijo SAZU).
