Doba:
Gradišče pri sv. Pavlu leži jugovzhodno od zaselka Koboli na izraziti kopi, katere pobočja se na severni in vzhodni strani strmo spuščajo v dolino reke Vipave, na jugu pa prek skoraj prepadnih sten prehaja v gričevnato območje vinogradov, ki mu domačini pravijo Vinje. Pristop na gradišče je torej mogoč le z zahodne smeri skozi zaselka Koboli in Gornja vas. Zato je utrjena le zahodna stranica gradišča s 400 m dolgim obrambnim nasipom, ki je pri tleh širok 10 m in povprečno 4 m visok. Nasip je najbolje ohranjen na južni strani, kjer se zaključuje v nekak kopast vrh. Od tod se v loku spušča proti severovzhodu in se končuje nad prepadno rebrijo. Višina okopa pojenjuje proti severovzhodnemu koncu, tako da je tu nasip visok na notranji strani le še pribl. dva metra, na zunanji strani pa prehaja v pobočje in je zato tudi višji. Obrambni nasip, imenovan tudi Šance, je ohranjen v celoti, presekan je le z dvema kolovozoma, po katerih je iz vasi omogočen dostop na travnike, ki zajemajo vso notranjost gradišča (VS 10, 1965, 194; Svoljšak, Goriška srečanja I/1, 1966, 46 ss, s skico).
Na južni strani, nasproti kopastega zaključka glavnega obrambnega nasipa, je še en krajši nasip, ki se naslanja na južne prepadne stene in ima za podlago naravni skalnati greben. Ta nasip skupaj z zaključkom glavnega obzidja zapira manjšo planoto - zgornje gradišče (Goriška srečanja I/1, 1966, 47).
Na stičišču parcel štev. 1845, 1820/16, 1279 in 1280 k. o. Ajdovščina so zahodno od podružne cerkve sv. Pavla zadeli pri kopanju temeljev za televizijski pretvornik na izredno močne temelje neke antične utrdbe. Pri kopanju jarkov za ozemljitev pretvornika so tik pod rušo našli številne kose rimske opeke in lončenine (VS 10, 1965, 202).
Prav tako so v notranjosti gradišča zasledili pri ogledu 1965 drobce prazgodovinske, rimske in zgodnjesrednjeveške (?) lončenine ter koščke žlindre in stekla (Goriška srečanja I/1, 1966, sl. 1 - 5).
Ledino Na studencu, severozahodno od gradišča, je raziskoval konec 19. stoletja Moser (MZK 18, 1892, 56 ss, tab. V, 2) ter delno prekopal prazgodovinsko grobišče. Izkopal je žgane grobove, ki so ležali v glavnem v dveh vrstah. Poleg žar je zadel še na pridatke iz starejše železne dobe: masivne ločne fibule, dele velikih kovinskih kotlov, okrasne ploščice, steklene bisere, bronaste kroglice, verižice, igle, živalske zobe itd. V omenjenem poročilu omenja Moser tudi najdbo rimskega groba s kovinsko posodo kot pridatkom.
Tudi domačini so na tej ledini pri kopanju temeljev za vodovodni zbiralnik zadeli na močno leseno tramovje v globini pribl. 4 m. Bruna so bila pravokotno zložena (Kulturni odmevi I/2, 1959, 37).
S tega najdišča je podaril Moser NM Lj (Deschmann, Führer [1888] 79; Argo 1, 1892, 102) dve latenski fibuli (inv. P 3533/a - b).
