Naravno dobro zavarovana postojanka se dviga 350 m nad dolino. Vrh na severovzhodni strani je od večjega dela utrjenega prostora na jugozahodni strani ločen z manjšim okopom. Na drugi polovici spodnjega platoja so vidni ostanki stavbe, najverjetneje zgodnjekrščanske cerkve.
Antične najdbe obsegajo časovni razpon od 2. st. do najverjetneje konca 6. st. (triroba puščična ost in zgodnjekrščanska cerkev).
(povzela L. Lavrenčič, 2002)
Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije
Kraj:
Mala Račna
Avtor:
Šašel
Stran:
179
Doba:
Pečnik, IMK 14, 1904, 139, omenja na hribu Limberk, 688 m, halštatsko gradišče; Saria, GMS 20, 1939, 147 ss pa pravi, da je na njem močan suh zid, na katerem je grajen z malto vezan zid, in meni, da pripada pozni antiki, posebej zaradi najdenih starin, fibul in novca Aleksandra Severa.
Karte
Atlas Slovenije 1985:
148/A3
ROTE ime:
VELIKA RAČNA
Prva omemba
Prva omemba:
Saria B.
Leto:
1939
Objave po l. 1965
Avtor:
Gaspari A., Guštin M., Lazar I., Žbona Trkman B.
Naslov:
Late Roman Finds from Celje, Gradišče at Zbelovska gora and Sv. Pavel above Vrtovin (Slovenia)
