Doba:
Pri cerkvi v Zaplani domneva Pečnik, IMK 14, 1904, 185, prazgodovinsko bivališče. S pobliže nedoločenega najdišča v okolici Zaplane hrani NM Lj, inv. R 2661 del rimske ključavnice.
Že Hitzinger (MHK 5, 1850, 5, in Novice 11, 1853, 262) omenja v širšem območju Zaplane nelokalizirano Malo gradišče in drugo Veliko gradišče, ki naj bi po KLDB, 365, dokazovali prazgodovinsko poseljenost te okolice.
Pod Špikljem (708 m) so našli železno verigo in kose železa (Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 14).
Na Strmici so našli 1939 več rimskih novcev (Dnevnik akcesij NM Lj 1/1939, 11. 1.). Vrh Strmice (625 m) je domneval Pečnik, Vojvodina Kranjska (1912) 20, utrdbo v sklopu kasnoantičnih zapor, ki naj bi bila poseljena že v prazgodovini. Potek kasnoantičnega obrambnega zidovja čez Špikelj in Strmico glej pod Verd!
