Doba:
Na vzpetini Gradišče, 567 m, je razsežno prazgodovinsko gradišče z več nasipi, jarki in terasami (Müllner, Emona [1879] 92 ss. Globočnik, AKK [1889]. Rutar, MZK 18, 1892, 238. Andrian-Werburg, MAGW 23, 1893 [46] [po Rutarju]. M. S., IMK 8, 1898, 75, in Pečnik 14, 1904, 135. KLDB, 366. Saria, SOF 15, 1956, 46), kjer so našli halštatsko ost kopja in dele bronaste vozlaste fibule (Müllner, Argo 2, 1893, 75 in 216).
Na Veliki senožeti, loki severno od vasi in južno od gradišča, je okoli 40 halštatskih gomil; 1883 je največjo izkopaval Schulz. V njej so bili: kamnita obloga, ostanki žar, oglje, sežgane kosti, bronast obroček, železen nož; skelet, ki je bil v gomili, je ležal obrnjen z obrazom navzdol in imel ob glavi kamen (predmeti v NM Lj, inv. P 3174-3186 in 3886-3887). Leta 1895 in nato še večkrat je tod izkopaval Pečnik (1906 z Žmavcem), izkopano gradivo pa pošiljal na Dunaj (rk. poročila v NM Lj). Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 41 (po separatu). Müllner, n. n. m. Deschmann, Führer (1888) 95. M. S., IMK 8, 1898, 75, in Pečnik 14, 1904, 135. KLDB, 366.
V šacih, na njivi tik Velike senožeti, ugotovljena nekropola, kjer so pri poljskih delih večkrat našli bronaste predmete, v večji globini pa kamnite plošče in žare s pridatki. Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 13 (po separatu).
Gomile je zaslediti tudi vzhodno od gradišča; Müllner, n. n. m.
