Doba:
Nad vasjo na Farovškem hribu, kota 420 m, je majhno slabo utrjeno prazgodovinsko gradišče, omenjajo pa tudi gomile. Rutar, MZK 18, 1892, 238, in IMK 3, 1893, 1. Pečnik, IMK 14, 1904, 136, in Vojvodina Kranjska (1912) 6.
Prve rimske grobove je odkril Pečnik že pred letom 1894: pet grobov ob cesti iz Šmarja v Podgorico, žgan rimski grob pa na dekanovem posestvu (Farovški hrib). Pozneje je na istem mestu našel takoj pod cesto oljenko znemke Aggilis f. in v globini 30 cm več razbitih posod ter oljenko znamke Vetti. Na omenjenem mestu so skeleti ležali tesno drug ob drugem. Nekaj jih je Pečnik odkril še 1. 9. 1896. Na obronku Farovškega hriba, ob poti iz Šmarja v Podgorico, je izkopal nekaj grobov 1896. S Farovškega hriba je dobil NM Lj predmete tudi še leta 1934 (inv. R 7019-7025) in 1937 (inv. R 7135-7140, najdeni ob zidanju kapelice). Rutar, n. n. m. in MZK 23, 1897, 186. Pečnik, n. n. m. Pečnik, Rutar, IMK 4, 1894, 78 in 111, in 6, 1896, 242, in 9, 1899, 44. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 20.
Doba:
Zahodno od župne cerkve, "Na Režilah", je stalo prazgodovinsko gradišče. Pod hribom omenjajo prazgodovinske in rimske grobove.
Leta 1896 so našli zahodno nad vasjo na vrtu za gostilno Škerjanec (h. št. 21) šest do deset rimskih grobov, v katerih sta bila balzamarija (NM Lj, inv. R 2720, 2721), oljenki (ena znamke Sereni; inv. R 2722) in več novcev, med njimi Trajanov in Favstine. Rimske ostanke (hkrati s prazgodovinskimi) so našli tudi pri kozolcu hiš. št. 25 in 26 ter na stavbišču hiše št. 31 (oboje leta 1897). Ob polaganju vodovodnih cevi skozi vas so 1897 odkrili rimske starine, posebno pri km 14 in 14,25 nekdanje državne ceste; enako še enkrat 1899 pri km 14 pa rimske steklene posode. Rimska cesta je tekla ob nekdanji državni cesti. Najdbe hranita NM Lj, inv. R 1794 in 2720-2723, in NM Dunaj, inv. 6828-6834, 28220.
Rimske najdbe omenjajo več ali manj strnjeno od vasi Tlake in Razdrto prek Šmarja, ob Farovškem hribu in na poti v Podgorico in (ob gradnji železnice) skozi Sap in dalje do Paradišča (glej tam); prejkone zaznamujejo potek ceste, ki je tekla od vasi Tlake do Šmarja skoraj po trasi nekdanje državne ceste, od Šmarja dalje pa severno (levo) od nje po dolinici med Sapom in Paradiščem po južnem pobočju Magdalenske gore proti Perovem. Od Šmarja oz. Cikave (glej tam) se je odcepila stranska pot naravnost proti jugu in vodila mimo žel. postaje v Grosupljem južno od sedanje ceste proti Hudemu oz. Stranski vasi ob Višnjici. Najdišče je bilo znano že Globočniku, AKK (1889); Rutar, MZK 19, 1893, 139; 23, 1897, 186; IMK 6, 1896, 47; 9, 1899, 34. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 19. Pečnik, IMK 14, 1904, 135. Različnik, DiS 7, 1894, 317.
