Doba:
Zahodno od vasi je na strmem hribu prazgodovinsko gradišče s 15 m visokimi nasipi ob dohodu; Pečnik, IMK 4, 1894, 10, in 14, 1904, 42, dalje KLDB, 275. Na isti strani omenjaajo številne gomile in sicer v župnijskem gozdu, v Klepičevem gozdu (proti dolini potoka Radulje) in na svetu Janeza Janežiča (zaselek Kolesnik); glej Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 40 (po separatu), dalje, Pečnik, IMK 14, 1904, 42, in rk. Novo mesto, 125; Kušljan, NM Lj, Zapisnik, 30. 7. 1897 (omenja tudi gomilo v gozdu Jakoba Beršiča). Leta 1900 je na neki gomili izkopaval Kušljan, prim. NM Lj, Zapisnik, 16. 8. 1900. Gomile so tudi jugovzhodno blizu vasi ter na levem bregu Radulje (proti Bučki), Deschmann, Hochstetter, n. m. Iz Škocjana je tudi keltski srebrnik hrvaškega tipa (Schmid, Bericht - Rudolfinum, 1906 [1907] 39); prim. omembo barbarskega novca, Hitzinger, MHK 9, 1854, 93.
Severno od vasi so bili na pašnikih rimski grobovi; Pečnik, rk. Novo mesto, 128. Verjetno iz njih zapestnice iz črnega stekla in zlat uhan, ki jih omenja Deschmann, Führer (1888) 110 in 115; glej tudi Ložar, Vodnik (1931) 64. NM Lj, inv. R 1771-1774, 2100-2101, 2491. Rimske novce (Vespazijan, Favstina) omenjata Hitzinger, MHK 11, 1856, 20, in Sbil, Dolenjski list, 20. 10. 1951 (ki piše tudi o rimski opeki). Na zunanjščini rojstne hiše Ignacija Knobleharja sta vzidana dva reliefno upodobljena leva; Bohinjec, Zgodbe fare Škocijan (1911) 11.
Sem lokalizirajo rimsko poštno postajo Crucium; prim. Hitzinger, MHK 11, 1856, 20, in Radics, AKK (1864) 3.
