Doba:
Najdišče obsega prazgodovinsko naselbino na Kučarju ter gomilna in plana grobišča v njegovi neposredni okolici.
Hrib Kučar je strm osamelec sredi belokranjske kotline ob Kolpi. Zaradi svoje lege in naravne utrjenosti ter spričo nekdaj močnega - zdaj zadelanega - izvirka na jugovzhodnem pobočju je bil v prazgodovini osrednje in največje železnodobno selišče v Beli krajini. Kučar ima dva vrha: na južnem (220 m) je stalo prazgodovinsko gradišče, obdano s 2,20 m širokim in še 0,40 m visokim nasipom, ki meri v obsegu 2300 m; na severnem, 20 m nižjem vrhu, je še opazno močno zidovje zgrajeno iz lomljenca, vezanega z malto (Müllner, Geschichte des Eisens [1909] 78 ss). Po Valvasorju (Die Ehre I, 3. priloga na str. 305) naj bi tu stala cerkev sv. Martina. V letih 1932-34 je W. Schmid kopal na južnem in severnem pobočju Kučarja in našel pri tem prazgodovinske topilnice železne rude, temelje rudarske hiše in mnogo prazgodovinskih črepinj. Na severnem podnožju, pri vasi Grm, je odkril 6,15 x 3,85 m veliko kovačnico. Sredi tlakovane hiše je stalo ognjišče 1,80 x 0,85 m in ob njem jama za pepel, v kateri so našli tudi fibule najmlajše halštatske in poznolatenske dobe. Na zahodni strani gradišča so odkrili temelje hiše, obrnjene proti jugovzhodu. Osrednji del hiše je meril 4,25 x 4,20 m. V njej je bilo 1,70 x 1,90 m veliko ognjišče in 0,70 m široka jama za pepel. Na zahodni strani hiše je bil 3,10 x 2,45 m velik prizidek, na severozahodu pa 1,85 x 2,60 m velika čumnata (Zupanič, Etnolog 8-9, 1936, 128 ss). Gradivo s teh izkopavanj je neznano kje; drugo hrani NM Lj (inv. P 11412, 12946-12955). Na Kučarju bo treba iskati tudi antično postojanko, ki jo dokazujejo zidovje na severnem pobočju, republikanski srebrnik (Gabrovec, Dolenjska [1956] 55 ss), rimski grobovi na vzhodni strani (LMS 1891, 194) in Silvanu posvečeni žrtvenik (AIJ 486), spravljen zdaj v BM Metlika. Na posestvu M. Skale na Kučarju so 1911 našli lonec, dve skodeli in železno bodalo (MZK 11, 1912, 282).
Zahodno od vasi Grm, tik ob okrajni cesti v Gradac, so našli na njivi posestnika Tekavca veliko planih skeletnih grobov, med njimi je bilo tudi nekaj žganih grobov (MAGW 9, 1889 [29 ss]).
Tik ob cesti v Metliko je na ledini Stelnik prva skupina 37 gomil na parc. štev. 1201/1 in 1201/2 (lastnik Bukovič), 1201/3 (Bajuk) in 1202 (Pezdirc). Med temi jih je 1887-1888 Szombathy prekopal deset za NM Dunaj, najmanj eno pa Pečnik za NM Lj. V eni je našel grob z antenskim mečem, bronastim križcem in lončeno posodo iz l. 800 pr. n. š. Ta gomila je merila v obsegu 80 korakov in je bila visoka 2,5 m. V njej so zasledili le tri grobove v kamniti skrinji (MAGW 20, 1900, 45 ss).
Dobrih 250 m bolj proti zahodu sta ob poti proti Dobravicam (parc. štev. 487 - lastnik Muc) dve veliki gomili (Müllner, Geschichte des Eisens [1909] sl. 85), ki ju je Pečnik prekopal 1887-1888 za NM Lj. Prva je imela obseg 160 korakov, bila je 40 m dolga, 30 m široka in 4,5 m visoka. Vsebovala je več ko 220 skeletnih pokopov iz starejše železne dobe. Odlikoval se je grob v kamniti skrinji z velikimi, bogato okrašenimi žarami. Na južnem robu te gomile je bilo 20 grobov iz mlajše železne dobe (Müllner, l. c.; AV 17, 1966, 177). Žare v teh grobovih so bile pokrite s kamnitimi ploščami, v pepelu pa so našli številne bronaste fibule in igle (Deschmann, Führer [1888] 79). V drugi, nekoliko manjši gomili so bili prav tako nesežgani mrliči, vsega več ko 120 pokopov.
Na sosednji parceli štev. 486 (Broderič) je še nadaljnih 30 gomil, od katerih so jih 11 prekopali za NM Dunaj in našli le posamične pridatke. Eno gomilo je raziskoval 1890 tudi Müllner (LMS 1891, 194), našel pa je samo drobce lončenine.
Sredi med Grmom in Zemljem je tik vzhodno od poti srednje velika gomila. Na tem območju so našli pri oranju na mežnarjevi njivi bronaste predmete, ki jih je dobila vojvodinja Mecklenburška (Žmavc, rk. Bela krajina in Notranjska, 6). J. Szombathy je prekopal gomilo na ledini "Dajni del pri Zemlju", last M. Berkopca (Seidnitzer Szombathyiju, 24. 11. 1887, rk. Podzemelj). Gradivo je v NM Dunaj (inv. 66982-67038).
Ena gomila leži južno od kolovoza Zemelj - Otok, nekoliko večja pa južno ob stičišču potov iz Grma, Zemlja in Otoka (kota 154).
V Zemlju so kmetje našli prazgodovinske in rimske predmete.
V vasi Otok so stala slabo zidana rimska poslopja (Pečnik, IMK 14, 1904, 190). Na pašnikih Na jamah je bilo veliko rimsko grobišče s pretežno žganimi pokopi. Grobovi so zidani, sestavljeni iz kamnitih plošč, ali pa so žare samo položene v zemljo (Pečnik, rk. Črnomelj, 6). Pri kopanju na svoji njivi je 1897 J. Novak našel pet grobov in poleg številnih antičnih lončkov tudi več fibul, suličnih osti in nožev. Tu in na sosednji njivi M. Novaka, je istega leta tudi Pečnik izkopal tri grobove in našel zanimive starine. 1890-1891 je kopal tukajšnje rimsko grobišče župnik J. Rome in našel več pokopov. V grobu, sestavljenem iz kamnitih plošč velikosti 1,0 x 0,60 x 0,40 m, je našel več lončkov, dvoje steklenic in oljenko. V enako zgrajenem in s skrljo pokritem ženskem grobu je našel tri lončke in sklede, oljenko, dvoje uhanov, steklen okras v podobi kače, prstan, jagode z ovratnice in tri novce (Rome Peruzziju, 10. 12. 1890, rk. Podzemelj). Na Furlanovi njivi - južno od pokopališča - so odkrili obzidan rimski grob s slikami (Žmavc, Bela krajina in Notranjska, 8). 1890 je tu kopal Müllner (Rutar, LMS 1891, 194) in našel bronasto podobo z dvema obrazoma; NM Lj, inv. R 2480 (Argo 4, 1895, 12; Rutar, n. m., napak meni, da je bila odkrita v gomili pri Grmu; Žmavc, n. m., pa v Zemlju). Od leta 1890-1897 sta na Otoku kopala Rome in Magušar za NM Dunaj, kjer ima gradivo inv. 16375-16407, 21649-21656, 28225-28236, 33265-33271, 33272-33280, 33502-33507. V zapisniku (Grundbuch) Muzejskega društva v Mariboru so navedeni med nakupi antični predmeti z Otoka pod št. 2609-2613; zdaj neugotovljivi.
Ob cesti iz Metlike v Gradac je severno od Otoka tekla rimska cesta (Žmavc, o. c. 8).
Szombathy je kopal gomilo na ledini Gomilca (parc. št. 2447 k. o. Podzemelj), last posestnika M. Štrausa (pogodba v rk. Podzemelj).
Baje so pri Otoku na ledini V lozi še neprekopane gomile (Žmavc, o. c. 8).
Pri cerkvi sv. Helene v Podzemlju je Szombathy kopal gomilo na njivi M. Štrausa (parc. št. 68, - del na parc. št. 69 - last M. Mušiča) za NM Dunaj (Seidnitzer Szombathyju, 24. 11. 1887, rk. Podzemelj).
Med Podzemljem in Škriljami je sredi pota ob cesti na zahod Szombathy odkril rimske grobove s pridatki (Žmavc, rk. Bela krajina in Notranjska, 2).
V pokopališkem zidu v Podzemlju sta bila vzidana ostanka dveh figuralno okrašenih nagrobnikov (Deschmann, Führer [1888] 68); danes jih ni več v ograji (preveril 1965 Knez).
1940 je pridobil NM Lj s Kučarja halštatsko bronasto figuro vojaka (Dnevnik akcesij 28/1940, 31. 5.).
NM Dunaj hrani pod najdiščem Podzemelj prazgodovinsko gradivo, inv. 2200-2437, 2439-2650, 3548-3561, 3577-3578, 3580-3581, 3614-3620, 4311, 6596-6609, 10881-10919, 10930-10936, 11554-11600, 12926-12945, 12956-12963, 13074, 13077-13095 (z najdišča Podzemelj - Griblje), 55427-55433, 64652-64661, 64662-64667 (neugotovljivo najdišče), 66874-66981, 67124-67155 (neugotovljeno najdišče), 67458-67476. Z najdišča Grm pa so predmeti inv. 28616, 33261-33264, 64593-64651, 66756-66873, 64662-64667, 67156-67376, 67458-67467 (neugotovljeno najdišče). Z najdišča Škrilje pa inv. 64363-64512, 64581-64592, 67377-67457, 67458-67476 (neugotovljivo najdišče).
Kulturno predelitev starejšega gradiva iz območja Podzemelj je podal Hoernes v WPZ 2, 2/4, 1915, 119 ss. Na Dunaju shranjene najdbe je monografsko obdelal Barth, Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien) (1969). Latensko gradivo je ovrednotil Gabrovec, AV 17, 1966, 177.
