Doba:
Okoli 1500 m južno od Kostanjevice na Krki ob cesti proti Orehovcu stoji poslopje bivšega cistercijanskega samostana. Ob njegovem severnem vrtnem obzidju (158 m n. m.) je S. Brodar 1938 izkopal štiri sonde, ki so presekale pleistocenske sedimente s favnističnimi in kulturnimi ostanki. Do 3 m globok profil sestavljajo naslednje plasti:
1. V novejšem času naložena zemlja, črepinje, opeka, oglje.
2. Rjava limonitizirana ilovica.
3. Modrikasta mastna ilovica. Pelod; Picea, Pinus in Abies (?). Trosi: Selaginella selaginoides.
4. Rjav ilovnat sviž. Favna: Ursus spelaeus (mlečni podočnjak), kočnjak in cevasta kost goveda. Pelod: Picea, Pinus, Abies (?). Trosi: Selaginella. Oglje: Pinus.
5. Z rjavim ilovnatim svižem pomešan droben, svetlejši pesek z miocenskimi moluski in ostanki lesa. Favna: kostni ostanki vrste Mammonteus, prstni členek večjega sesalca in koščice neke Microtinae. Pelod: Picea, Pinus. Trosi: Selaginella. Oglje: Pinus. Kulturni inventar: artefakt iz roženca (gl. 2,90 m) in artefaktoiden odbitek kremenjaka z oglajenimi robovi. Kulturna pripadnost: verjetno mousterien. Časovna interpretacija: poledenitvena faza (ris ali würm).
6. Temeljna svetlo zelenkasta terciarna peščena glina s fosilnimi ohišji moluskov, ki se v globino še nadaljuje. Arheološki predmeti so na Katedri za kvartorologijo Univerze v Ljubljani. Glej S. Brodar, Kostanjevica ob Krki, paleolitska postaja na planem, Razprave 4. raz. SAZU 3, 1955, 431 - 462. Prim. S. Brodar, AV 1, 1950, 8. Skutil, Obzor prehistoricky 14, 1950, 196. Mauduit, Bulletin de la Societe prehistorique française 47, 1950, 431.
