Doba:
Južno od Povirja je hrib Tabor (523 m), na katerem je Marchesetti, Castellieri (1903) 33, ugotovil prazgodovinsko gradišče z obsegom 1350 m, razprostrto prek treh vrhov Tabora. Na severozahodnem temenu hriba so vidne ruševine rimskih stavb in srednjeveškega gradu, od katerega so spoznavni le ostanki nekega okroglega stolpa. Proti vzhodu se greben razširi in vključuje srednji vrh Tabora, obkrožen s 5 - 12 m širokim nasipom; na vrhu je velik kup kamenja, izoblikovan v gomilo. Vzhodni vrh grebena Tabora je nekoliko nižji, od tukajšnjega obzidja so vidni le sledovi, ki na vzhodu preidejo v mlajše nasipe. Pod srednjim vrhom je razsežen vodnjak in ruševine stavb mlajših obdobij. V notranjosti gradišča so odkrili poleg prazgodovinskih in rimskih drobcev lončenine tudi korce in veliko železno sulico.
V nekem vrtu ob vznožju gradišča so konec 19. stoletja izkopali nekaj grobov (Marchesetti, Castellieri [1903] 33, op.).
