Doba:
630 m in 179° S od cerkve v Povirju se odpira v višini 490 m vhod v Gorenjo jamo, kat. št. DZRJS 2360. Leta 1894 so v 33 m globokem breznu slučajno odkrili (Atti 9, 1895, 285. JbZK 3, 1909, 194) okostje bojevnika iz mlajše železne dobe z bronastimi pridatki. Pokojnik je nosil torkves z obeskom dvojne spirale, okroglo in spiralno zapestnico s petimi navoji, spiralno cevko in fibulo iz mlajše latenske dobe. Najdbe so spravljene v tržaškem muzeju.
V literaturi se jama omenja še kot Voragine presso Povir ali Goregna jama.
