Kraj:
Gradišče pri Divači
Doba:
V Gradišču pri Divači je na vzpetini 486 m (nad potjo, ki vodi iz Dolnjih Ležeč v Škocjan) prazgodovinsko gradišče in ga loči od škocjanskega gradišča velika udorna dolina "Lisičina". Od 8 - 15 m širokega nasipa, ki je obdajal gradišče v obsegu 1000 m, je deloma ohranjenega še 330 m. Vidni so še ostanki srednjeveškega zidu. V vasi in okolici so večkrat našli črepinje in bronaste predmete (Marchesetti, Castellieri [1903] 84).
V obsežnejši dolini med Gradiščem in zaselkom Brežec je odkril Marchesetti 322 grobov. To so žgani pokopi, ležeči prosto v zemlji, le en primer je bil žarni pokop. Grobne jame so bile pokrite z apnenčevimi ali peščenjakovimi ploščami. Lončenine je bilo malo, več pa bronastih in železnih predmetov. Med okrasjem je bilo največ fibul arhaičnega tipa, ločnih fibul in očalark (128 kom.), 67 ovratnic, 90 igel, dosti zapestnic, prstanov, pasnih spon, obeskov, gumbov, steklenih jagod, koščenih predmetov itd. Med bronastim orožjem je bilo 6 mečev, 1 sulica, 14 nožev, polmesečna britev. Grobovi spadajo v starejše halštatsko obdobje, oziroma v čas od 12. do 10. stol. pr. n. š. (Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 20, 1900, 23; Zeitschrift f. Ethnologie 29, 1897, 260 in Castellieri [1903] 85, 154. Battaglia, Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 24. Treasures of Carniola [1934] 129).
Drugo, manjše grobišče je odkril C. Marchesetti pod vzpetino "Grič" ob poti iz Dolnjih Ležeč v Škocjan, od koder se proti vzhodu odpirata veliki udorni dolini Lisičina in Sapendol. To grobišče iz starejšega halštatskega obdobja je bilo že močno uničeno. Med bronastimi in železnimi najdbami so najzanimivejši ostanki lokastih in certoških fibul, zapestnice, prstani, igle, noži, obeski in biseri. Leta 1905 je tod odkopala več planih grobov tudi vojvodinja v. Mecklenburg. Dva predmeta iz njene zbirke sta v NM Lj (inv. 6932 in 6938), drugo je prodano v New York. Iz neznanega groba so tudi ostanki pokrova s cevkastim ročajem (Marchesetti, Castellieri [1903] 85. Battaglia, Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 25).
Doba:
V Dolnjih Ležečah je vojvodinja Mecklenburg l. 1907 odkopala dva prazgodovinska groba z bronastim nakitom (Ložar, GMS 15, 1934, 7). Najdišče je vsekakor istovetno z grobiščem, omenjenim pod Gradiščem pri Divači.
Korinčeva jama. Jama se odpira pod apniško steno na dvorišču hiše št. 10 v Dolnjih Ležeečah (p. D. pri Korinčevih). Katastrska št. DZRJS 1495. Vhod je danes prekrit z bruni in vejevjem, ker jamo uporabljajo za odlaganje smeti.
Leta 1911 je kopal v njej B. Wolf in našel v dvoranici na koncu jame človeško spodnjo čeljust in zraven nje še dele humerusa in ulne. Čisto ob zadnji steni pa so izkopali še fragmente prazgodovinskih posod, ki jih datirajo v neolitik (?). Wolf, Mitt. f. Höhlenkunde 5, 1912, 4. Battaglia, Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 21. Leben, Acta carsologica 2, 1959, 242. Najdbe hrani NM Dunaj. Literatura omenja jamo tudi kot Grotta Iolanda.
