Doba:
Najdbe kamnitih sekir v nekdanjem "Zitterberggrabnu" omenja P. Schlosser, DRfG 35, 1913, 547.
V višini 800 m najdena tulasta sekira iz brona je v Joanneumu v Gradcu, inv. 11.409. Baš, ČZN 28, 1933, 38, jo pomotoma označuje kot "serpentinasto neolitsko sekiro".
Na pobočju pri Špurejevi domačiji v višini 700 m je bila leta 1932 odkrita večja zaloga bronastih predmetov Ha A stopnje, od katerih je bil večji del pretopljen, manjši del pa je v PM Maribor, inv. A 2001-2203. Najdba v podrobnem še ni objavljena, krajše omembe pa imajo: Jutro, 3. 7. 1932, in 18. 7. 1934. Baš, ČZN 28, 1933, 37 ss. Schmid, ZHS 36, 1943, 137, 150. Smodič, AV 6, 1955, 92. Teply, Maribor (1955) 14, in Drav. bobri 2, 1957, št. 4, 11, ter Müller-Karpe, Chronologie (1959) 108, 279, tab. 131.
Rimsko cesto oz. tovorno stezo iz Razvanja prek Poštele na greben Hočkega Pohorja je po Ferkovih zapiskih domneval Schlosser, DRfG 35, 1913, 519; Marb. Zeitung, 16. 1. 1938, in Bachern-Sagen (1956), 10.
Večje število dozdevnih gomil okrog Bolfenka in dalje proti zahodu je ugotovil Ferk, ki je nekatere tudi odkopal, a ni našel nobenih zanesljivih najdb, zato si je te tvorbe tudi različno tolmačil. Ferk, Tagespost, 4. 9. 1900, in 26. 9. 1901, ter 9. 10. 1902. Schlosser, Urania 4, 1911, 371, in 5, 1912, 275; DRfG 35, 1913, 547, ter Bachern-Sagen (1956) 10; Schmid, MPK 2/3, 1915, 230, sl. 1 (skupine + 3 - + 8).
