Doba:
V vasi Škocjan, ki stoji 426 m nad morjem in dominira nad prepadnimi stenami kanjona Reke in udornih dolin sistema Škocjanskih jam, je bilo prazgodovinsko gradišče, ki je merilo v obsegu 950 m in bilo na edini položni strani obdano z obzidjem. Na površini kaštelirja so našli obilo glinastih posod, ki kažejo podobnost s keramiko pozne bronaste dobe ter ozko etnično in kulturno povezavo med prebivalci istrskih kaštelirjev in prebivalstvom Benečije (Marchesetti, Castellieri [1903] 83. Battaglia, BPI 46, 1926, 45, in Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 23). Manjša sondiranja v območju gradišča je vodil tudi E. Neumann in sicer na mestu, kjer se teren strmo prevesi proti udorni Mali dolini pod Škocjanom. Izkopal je skeletne človeške grobove s pridatki iz železne dobe (Battaglia, Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 43, inn 13, 1939, 189).
Na območju škocjanskegaa gradišče so našli tudi precej rimskih ostalin. Zanimiv je Avgustu posvečen napisni kamen (našli so ga v cerkvenem oz. pokopališkem zidu). V rimskem času je bil na mestu današnje vasi rimski kastel, v bližini pa je bila speljana rimska cesta. Pri obnovi neke hiše so našli tudi denar vladarja Komoda in Faustine Avguste (Boegan, Le Grotte di San Canziano [1924] 4. Müller, Zeitschrift des Deutschen und Österr. Alpenvereins 21, 1890, 196. Degrassi, Le Grotte d'Italia 3, 1929, 188. CIL V 852. In. It. X, 4, 337).
Onkraj udorne Velike doline, kjer pripelje pot iz Ležeč k prvim hišam v Matavunu (ledinsko ime Ponikve), je C. Marchesetti izkopal pribl. 50 žarnih grobov iz mlajše železne dobe (laten). Poleg obilice prstanov, zapestnic, igel in certoških fibul so bili v grobovih tudi številni torkvesi (Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 22, 1905, 31, in 23, 1907, 233. Battaglia, Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 26).
Doba:
Kmet Delez iz Matavuna je l. 1908 pri rušenju starega prazgodovinskega zidu škocjanskega gradišča zadel pod apnenčevo ploščo na skeletni grob s številnimi pridatki. Gre za 1169 bronastih predmetov in jantarjevih jagod (med njimi 454 jantarjevih jagod in steklenih biserov, 486 bronastih gumbov, 4 votle zapestnice, 54 bronastih obročkov, 2 železna obroča, 3 zapestnice, 1 torkves, 22 obeskov, 20 spiralnih cevčic, 8 okrasnih ploščic, 2 certoški fibuli, glinasta in koščena vretenca itd.). Grobni pridatki datirajo vso najdbo v 5. stol. pred n. š. (Marchesetti, JfA 3, 1909, 194. Battaglia, Duemila Grotte [1926] slike na str. 97, 98, 99, in Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 44).
