Doba:
Na območju gradu v Štanjelu je bilo prazgodovinsko gradišče, od katerega je ohranjen samo še kakih 200 m dolg ostanek nasipa; našli pa so tudi rimske ostaline (Marchesetti, Castellieri [1903] 50; VS 3, 1950, 75).
Na neki njivi nasproti zahodnih grajskih vrat so našli manjše prazgodovinsko grobišče (Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 1879, 101, tab. II). Odkrili so bronasto cisto, pokrito s ploščo, v njej pa rtasto in certoško fibulo, bronast prstan, zapestnice in uhane. Zraven so našli grobo izdelano žaro, napolnjeno s kostmi. Večina predmetov je v muzeju v Trstu; bronasti prstan, pridobljen 1915, je v PM Ptuj (inv. 3733).
Iz rimske dobe sta v Štanjelu še nagrobnika In. It. X, 4, 315 v hiši št. 38, last F. Švagla in In. It. X, 4, 316 = CIL V 8204, ki je vzidan v prag zahodnih grajskih vrat.
