po Kosu: Brda, Dolenja, pri Poljanah nad Škofjo Loko
Lokalizaclja je podana z navedbami v kasnejših urbarjih 1642 Dragatteschach ins gemain Dollenich Werdich genannt (P. Blaznik v GMS 19, 1938, 8; 1682, Dragateschach - Dolleni verdich l. A. Koblar v IMK 1, 73)
|
|
po Kosu: Brda, Gorenja, pri Poljanah nad Škofjo Loko
Lokalizacija je podana z navedbo v kasnejših urbarjih: 1642 Na Kholzi ins gemain na Gorenich Werdich (P. Blaznik v GMS 19, 1938, 7), 1682 na Kallizi - Na Goreni Werdich (A. Koblar v IMK 1, 73)
|
O gradu Brdu: J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 35 – 35 Naprava ribnikov ob potoku Vršku. Grad Brdo je bil sezidan v prvih letih 16. stoletja.
|
pri Luži v Selški dolini na Gorenjskem
|
|
nad Fužinami v Poljanski dolini na Gorenjskem
1291 in 1318 se omenjata v tem kraju dve pusti kmetiji, na katerih ni bilo mogoče nikogar obdržati. Danes je kraj takega imena neznan. Lokalizacija je podana s podatkom v urbarju iz 1, 1560, ki omenja pri potoku Kopačnici v hotaveljskem uradu kmetijo v kraju Khransskhimberdi (F. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke, 18) Prim. P. Blaznik v GMS 19, 1938, 11.
|
|
pri Poljanah nad Škofjo Loko
|
|
pri Poljanah na Gorenjskem
Lokalizacija. P. Blaznik (GMD 19, 1938, 15): kmetija Muha nad Hotovljo, kjer se še danes pravi v Plečnem Brdu in kmetija Drnovšek s. od Kremenika, pri Poljanah na Gorenjskem
|
|
|
|
nad Hotavljami v Poljanski dolini nad Škofjo Loko
|
|
|
|
kmet pri Pržanju sz. od Ljubljane
|
na Polhogradskem
Dve kmetiji, danes po domače " na Breskovem" in "na Bukovem« (Sujer)
|
pri Ložu
1392 5/3 ?
Breg so nemško imenovali Hofrain ali Hofrann. Dvor (hof) se ondi omenja 1392 in 1430.
|
|
na Dolenjskem
na Bregu je cerkev sv. Marjete
Sand Merten, 1436 (CF 86'), napačno zapisano !
|
nad Savo pri Žirovnici na Gorenjskem
|
ki teče iz Gorjancev v Savo, deloma meja med Slovenijo in Hrvatsko
uncz ouf die Briganie, 1311 (?)
Bregana se prejkone omenja tudi v listini 1254 1/7 (UBKr. 2, 167), ki navaja meje Kranjske od Ljubelja do Ogrske, ki pa nam je ohranjena samo v Pucljevem prepisu iz 18. stoletja s čitanjem: infra montem Leybel et per Germaniam. Milkowicz (Arhiv f. österr. Geschichte 74, 275) je na mesto "per Germaniam« vstavil "Pregoniam", to je Bregana, dočim predlaga Jaksch (Mon. car.4, 455) »per Stiriam", kar pa nima smisla. Prim. L. Hauptmann v Erläuterungen zum Histor. Atlas, I/4, 407, op. 1.
Ecclesia beate Elene 1283 - Sv. Helena pri Samoboru.
Obricz 1444 - Obrežje blizu izliva Bregane v Savo.
|
po Kosu: Bregovnice, pri Škocijanu, na Dolenjskem
|
jv, od Leskovca pri Krškem
|
na Gorenjskem
1400 ?
Conker 1486 - Kokra
|
|
|
po Kosu: pri Radohovi vasi, na Dolenjskem
|
|
|
ob Temenici pri Gabru, na Dolenjskem
|
|
|
pri Žireh
Pravilno čitanje 1265 je prejkone Wrequouiz
|
pri Studencu-Igu na Ljubljanskem barju
K. Kovač lokalizira Vrezzen (z vprašajem) v listini ok. 1330 V Fresen pri Himmelbergu na Koroškem, glede "Is" pa prav »sehr undeutlich, eine Erklärung ist mir nicht gelungen " (C 1910, 56). "Is" je brez dvoma brati "Ig".
|
pri Šentjanžu na Dolenjskem
|
pri Trebnjem na Dolenjskem
|
po Kosu: Brezovica, sedaj Brezgalica, gozd pri Stražišču
pri Kranju
V listini 1459 se v istem okolišu omenja tudi Spodnja mlada Brezovica in Dolga Brezovica.
|
|
|
|
|
|
|
v. od Domžal
Glede na vsebino in provenienco lokaliziram Pirch 1287 in 1301 v imenovano Brezje. Po "Pirch" se omenjajo v teh listinah Bertold, Gerloh in Sifrid. V listini 1304 28/8 (AH 2, 269) mekinjske provenience se omenjata Perchtolt der Pyrcher in njegov sin Gerloch.
Cerkev sv. Kancijana 1309: Škocjan pri Brezju.
|
|
|
|
|
|
|
pri Debečah
Omemba tega kraja je izpadla iz potrdilne listine oglejskega patriarha Udalrika za Stično iz 1. 1178 (Gr. 4, 614); naveden je pa ta kraj v seznamu stiških listin iz druge polovice 18. stoletja v, NŠKA V Ljubljani (prim. Metod Mikuž, topografija stiške zemlje,9)
|
|
|
po Kosu:Brezje, s. od Kamnika
|
po Kosu: Brezje, pri Horjulu
|
po Kosu: Brezje pri Moravčah na Dolenjskem
|
