Vnsersdorf, 1425 22/1 je insert v listini 1478 30/3 (1 NŠA)
V transkrptih listine iz 1. 1260, datiranih 1317 2/9 in 1338 7/6, se Domžale imenujejo Vnseildendorf oziroma Vnseldendorf (1 V DAD). Stiški urbar iz 1, 1505 (DAS) ima obliko Vnserdorff -Vdim Salez (" v Domžalah ")} stiški urbar v Stični iz 1. 1558: Vnser dorff oder Damschale (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 78)
Prepis listine v kopialni knjigi samostana v Bistri iz 14. stol., fol 33, ima Vnseildendorf (P. Komatar (MMVK 13, 43)
na Gorenjskem
1362 30/11 , v objavi: AH 1, 12 je branje: Legennuald Legenvald
Lenginuelt v briksenški tradicijski listini iz dobe ok. 1085 - 1090 (Gr. 3, 371) ne lokaliziram v Dovje na Gor., kajti 1/ tradicijska listina je bila izdana v Rasenu v. od Brünecka na Tirolskem, 2/ med pričami ni nobene s slovenskim imenom, 3/ v Lenginuelt je prejela takrat posest briksenška škofijska cerkev, posest le-te na Dovjem pa se ne da nikdar dokazati ali jo slediti.
Najstarejsa točno datirana omemba Dovjega bi bila iz leta 1033 (maj 9), ko je cesar Konrad II. podaril posest v Dovjem freisinški cerkvi. Listina o tem, ki se je nekdaj nahajala v loškem arhivu je danes izgubljena ali pa vsaj ni znana (Prim. Mitt, d. hist. Ver. f. Krain, 1852, 59 in UBKr. 1, 146)
