Moderne oblike imen

5 10 20 50 100 200

Britof pri Podbrezju na Gorenjskem Glej tudi Podbrezje	Britof, pri Predosljah nad Kranjem 1497 16/5 (1 DAD) primerjaj J. Žontar, zgodovina mesta Kranja, 432, op. 14)
Brlog v. od Kostanjevice na Dolenjskem	Brložnik pri Šentjurju pod Kumom
Brnek pri Trebnjem na Dolenjskem	Brnik, Zgonji, Spodnji pri Cerkljah na Gor.
Brod, del Breške vasi pri Beli cerkvi na Dolenjskem Glej Vas, Breška.	Brod, Hrvaški ob Krki pri Kostanjevici
Brod, pri Bohinjski Bistrici	Brod, pri Novem Mestu ob Krki Brod, na desnem bregu Krke, Groblje na levem an dem Furt 1436 (CF 66) ?
Brode, v Poljanski dolini nad Škofjo Loko	Brod v Podbočju po Kosu: Brod, pri Sv. Križu ob Krki na Dolenjskem Vrfar 1444 v pomenu prevoznega brodu na vasi.
Bršlenovica po Kosu: Bršljinovec, pri Blagovici na Vzh. Gorenjskem	Bršljin vas in potok pri Novem mestu
Brusnice, Velike, Male, v. od Novega Mesta pred 1406 !!! po 1426 !!! Prim. I. Pirkovič, K topologiji freisinških posesti na Dolenjskem, Kronika 9 (1961), 175.	Brv, Zapečnikova v Spodnji Kokri na Gorenjskem 1455, 1464, 1495 podobnom kot CF! Lokalizacija: J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 31.
Brvace pri Grosupljem na Dolenjskem	Buč v Tuhinjski dolini na Gorenjskem Zhetsch ?
Buh kmetija pri Črnem vrhu z. od Polhovega Gradca	Bukabitz, am Puechperg kmetija na Polhograjskem blizu Črnega vrha, po Sujerju danes kmetija po domače Košir.
Bukovica, pri Ribnici na Dolenjskem	Bukovica, pri Vačah
Bukovica, s. od Šentvida pri Stični	Bukovica, v Selški dolini na Gor.
Bukovica pri Vodicah na Gorenjskem Bukowicz, 1326 22/7 (1 DAD, Gr. Lj. 1) Ali je brati Lukowicz.?	Bukovščica, pri Selcih nad Škofjo Loko Lokalizacija "in dem Pach": F. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, 25. Bukovšica je tudi ime ondotnera potoka.
Bukovšek kmet pri Špitaliču na Vzh. Gor.	Burjak kmetija, na Polhograjskem Po Suyerju danes kmetiji po domače Ažman in Burjak.
Butajnova pri Horjulu Prim. Vas, Mala, ki je Mala Butajnova. 1303 zem Weynigem Wittayn, 1498 Klain Wetany.	Caput Kraj je iskati na levem bregu Save blizu nekdanjega gradu Verneka nasproti Kresnicam regest v R 80, f. 216, ima obliko Capud
Cavrn po Kosu: Cavrno, sz. Od Škofje Loke Oharn, 1423 (Urb. 4, 235)? Glej tudi Luczelpach	Celar kmetija v Zgornji Kokri
Celine pri Raki na Dolenjskem	Cerkev, Bela na Dolenjskem 1296 Studi e testi 96, 36, bere Weysenchurchen 1300 (FRA II 36, 137; datiranje glede na tam omenjena Konrada in Nikolaja iz Loke, prim. FRA II 35, 429 in 36, 658) 1300 (FRA II 36, 113; datiranje glede na druge listine, ki se na navedenem mestu omenjajo Cerkev, ki naj se zgradi "apud Uuinperch " (Vinji vrh pri Beli Cerkvi), 1074 15/6 (Gr. 3, 284) je verjetno Bela Cerkev«
Cerkev na Pungertu	Cerkev sv. Jakoba
Cerkev sv. Lenarta in frančiškanski samostan	cerkev sv. Petra
Cerklje na Gorenjskem na Gorenjskem CDI (1283 28/10 ) bere napačno Zirelach 1353 4/1 (DAD; I. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare, 154, po mlajšem prepisu Staro ime za Cerklje, omenjeno 1238 in 1248, je Trnovlje. O tem in imenu Cerklje glej P.Schumi v Archiv für Heimatkunde 2, 124) I. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare (1890), 46 in L. Pintar v Carnioli, 1910, 76	Cerklje ob Krki po Kosu: Cerklje ob spodnji Krki na Dolenjskem
Cerknica naselje in okoliš na Notr. 1341 9/12 (Komatarjev prepis iz farnega arhiva v Starem trgu pri Ložu Cerknica je označba za naselje tega imena kakor tudi za ondotni okoliš. Naselje Cerknica se imenuje tudi Gorenja vas, v razliko od te je sosednje naselje Dolenja vas. glej tudi Jezero, Cerkniško«	Cerknica naselje in okoliš na Notr. 1040 8/1 ; Gr. 3, 105, s čitanjem Circheniza 1296, 13/4, rubeis BERE Circhiniz 1274 19/8 - CDI: Kirkiniz Cerknica je označba za naselje tega imena kakor tudi za ondotni okoliš. Naselje Cerknica se imenuje tudi Gorenja vas, v razliko od te je sosednje naselje Dolenja vas. glej tudi Jezero, Cerkniško«
Cerkniščica potok, pri Cerknici na Notr.- Iz listine je razvidno, da je pri »Mali Cerknici« mišljen potok, ki pri vasi Topol priteče od desne strani v potok "Velika Cerknica".	Cerkniški potok
Cerovec nekoč (v AO repertoriju) del naselja Dobrava pri Radečah	Cerovec, (Gorenji) po Kosu: Cerovica, Zgornja, Spodnja Pri Moravčah na Dolenjskem
Cerovec, pri Šentjanžu na Dolenjskem Blizu Cerovca je zaselek Podcerovec, to je "spodnji Cerovec", v razliko k zgornjemu . Glej Podcerovec.	Cerovec, Veliki, Mali jv. od Novega Mesta
Cerovec pri Trebelnem po Kosu: Cerovec, pri Mirni Peči na Dolenjskem	Cerovo j. od Grosuplja na Dolenjskem
Cesta pri Dobrepolju na Dolenjskem Predium Cezt so skoraj brez izjeme iskali v okolici štajerskega Rogatca in tamošnje Slatine (tako K. Tangl, D. Trstenjak, F. Kovačič, J. Zahn). H. Pirchegger (Zeitschrift des Histor. Vereins für Steiermark 32, 1938, 127 - 131) lokalizira Cezt v Cesto pri Radohovi vasi na Dolenjskem. V Glasniku Muzej. drustva za Slovenijo 21, 1940, 66 dalje, kjer navajam literaturo o tem vprašanju, dokazujem, da je kraj lokalizirati v Cesto pri Dobrepolju.	Cesta po Kosu: Cesta, pri Škocjanu (Dobruška vas) na Dolenjskem zaselek, del Dobruške vasi
Cesta, pri Krškem	Ceste, pri Rovtih pri Logatcu
Cikava vas in potok pri Trebelnem na Dolenjskem	Cikava, Mala, Velika pri Novem Mestu , vas in potok
Cirje, pri Raki na Dolenjskem	Cirkuše, pri Vačah v Zasavju Zerwischach, 1426 ?
Cirkuše v Tuhinju v Tuhinjski dolini pri Špitaliču na Kozjaku	Cirnčič, pri Šentjanžu po Kosu: Cirnčič, pri Šentjanžu na Dolenjskem (Nekdaj) del naselja Strašberk pri Krmelju
Cirnik, pri Mirni na Dolenjskem	Cirnik, Veliki, Mali dve selišči in višina Goli Cirnik (624 m) j. in jv. od Brežic Veliki Cirnik ( malo vzhodno ) je danes samo še "Cirnik", zraven pa sta še Gornji in Dolnji Cirnik; na to bi se znala nanašati kakšna od teh navedb; treba ločiti oba zapisa!!!!! (op. MB)
Cirnik, Veliki, Mali pri Šentrupertu na Dol.	Crngrob pri Škofji Loki Glede razlage je primerjati krajevna imena in kraje na Zgornjem Avstrijskem od 14. stoletja dalje: Erndorf, Ernfeld, Erngrub, ki se danes glase Ödendorf, Ödenfeld, Ödengrub (K. Schiffmann, Historisches Ortsnamenbuch des Landes Oberösterreich, 1, 269) Erngrub bi bila torej, "pusta jama ". - A. Koblar v Izvestjih Muzejskega drustva 1, 66, razlaga: Zw-Ern-Grüb, to je . erdengrube, zemeljska jama.
Culka pri Stični na Dolenjskem	Curia
Cvibelj, Spodnji, Zgornji po Kosu: Cvibel pri Žužemberku	Čabrače, pri Hotavljah v Poljanski dolini na Gorenjskem
Čačič, Zgornji, Spodnji pri Osilnici ob Kolpi	Čadovlje s. od Kranja pri Bašlju V blejskem urbarju iz 1. 1602 v Državnem arhivu v Bozenu (Bolzano): "am Forscht bey Crainburg ". Kmetije, ki so jih šteli pod "Forscht" so ležale v Čadovljah in v bližnjih Žabljah. 1367: V ARS je prepis iz leta 1503
Čadraže pri Šentjerneju na Dolenjskem	Čagošče pri vasi Temenici na Dolenjskem
Čamernik kmet pri Butajnovi (Polhov Gradec)	Čatež, pri Zaplazu na Dolenjskem Glej tudi Vas, Dolenja (Nider Zathes) in Vas, Gorenja (Ober Zathes)
Čatež ob Savi pri Brežicah 1265; Rubeis 727 ad 1255 1392 - verjetno ta Čatež	Čelo, Toško
Čemšenik, pri Spodnji Kokri dve (propadli!) kmetiji v Spodnji Kokri - danes očitno na tej lokaciji planinski dom Čemšenik (op. MB) Prim. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 31.	Čemšenik, pri Zagorju v Zasavju alben ob Schrembsnik, 1433 je Vellka planina
Čemšenik. jv. od Ljubljane Krajevni naziv Čemšenik se nanaša na širše ozemlje, v katerem so Daljna vas, Srednja vas in Sela jv. od Ljubljane. Prim.P. Blaznik v Zgodovinskem časopisu 6/7 1952/3, 393.	Čeplje, pod Toškim čelom sz. od Ljubljane Tsceplach ... in sannd Veydts pharr, 1451: 7/3 ali 15/7 ?
Čeplje, pri Lukovici na Vzhodnem Gor.	Čeplje, s. od Moravč pri Gabrovki na Dolenjskem V Seplach je prejel okoli 1225 samostan v Stični posest od rodu Šumberških. Lokalizacija s. od Moravč na Dolenjskem z ozirom na posest, ki jo je tudi sicer imela Stična v tem okolišu (na primer Polšnik, Jelenje; prim. stiški urbar iz 1. 1505 V Drž. arhivu v Ljubljani) in z ozirom na posest, ki je tamkaj pripadala šumberško - višnjegorskemu rodu že v 12. stoletju (prim. Gr. 4, 130, 207) Datiranje ok. 1225 z ozirom na darovalca Majnnarda iz Šumberka, imenovanega Crimholt, ki se omenja med 1223 in 1228 (Gr. 5, 371, 482, 486, 487)
Čepulje jz. od Sv. Jošta nad Kranjem Glej tudi Praportischy	Češence, pri Mirni Peči po Kosu: Češnjica, pri Mirni Peči, na Dolenjskem
Češence, pri Mirni peči po Kosu: Češnjice (Mokronog, Škrljevo), kar je narobe	Češenik po Kosu: Čemšenik, sv. od Domžal, pri Dobu Cerkev sv. Lenarta je v Krtini pri Dobu.
Češirk po Kosu: Češirek, med Hotedršico in Logatcem	Češnevje, pri Šentjanžu Del vasi Goveji Dol, pri Krmelju na Dolenjskem
Češnjevek, pri Cerkljah na Gorenjskem Cherstetin, 1238 pred 11/12 !	Češnjevek, v. od Trebnjega na Dolenjskem
Češnjica, Bohinjska	Češnjica, pri Podlipoglavu po Kosu: Češnjice, pri Podlipoglavu, v. od Ljubljane
Češnjica, v Selški dolini na Gorenjskem	Češnjica pri Kropi po Kosu: Češnjica, z. od Podnarta, na Gorenjskem Cerkev sv, Tomaža v Češnjici.
Češnjice po Kosu: Češence zaselek, del naselja Svibno Leksikon Dravske banovine; danes ni več na zemljevidu (op. MB)	Češnjice, Male, Velike po Kosu: Črešnjice, Male, Velike pri Šentvidu na Dolenjskem
Češnjice, pri Blagovici Zgornje Češnjice v razliko k Spodnjim pri Moravčah.	Češnjice, pri Druščah s. od Škocjana na Dolenjskem
Češnjice, pri Šentjanžu na Dolenjskem Cherstet, pri cerkvi sv. Janeza, 1299 3/11	Češnjice, pri Trebelnem na Dolenjskem Stetemburg = Štatemberk
Češnjice, pri Zagradcu ob Krki nad Žužemberkom	Češnjice pri Moravčah na Vzh, Gor. Spodnje Češnjice v razliko k Zgornji pri Blagovici
Češnjice v Tuhinju Lokalizacija: S. Ilešič v Geografskem vestniku 9 (1933), 78, op. 142	Četež, pri Svibnem Kos ima Čatež
Četež pri Turjaku Kos uporablja varianto "Čretež" !	Čilpah po Kosu: Cilpoh pri Trebelnem na Dolenjskem
Čimerno z. od Radeč pod Kumom	Čirče danes del Kranja po Kosu: Čirčiče, pri Kranju
Čolnišče po Kosu: Čolniše pri Zagorju ob Savi	Črešnjevec med Metliko in Semičem
Črešnjevec pri Oštrcu, pri Kostanjevici na Dolenjskem V fari sv. Križa pri Kostanjevici Schresnawacz, 1444 = ?	Črešnjice, pri Otočcu po Kosu: Češnjice, pri Šempetru, pri Novem Mestu
Črešnjice nad Pijavškim, z. od Krškega Črešnjice 1445 »v gori" v nasprotju k Črešnjicam "na polju" pri Cerkljah ob Krki. Lokalizacija Cherstet 1285 z ozirom na bližino izdajateljev listine, gospodov iz Rake na Dolenjskem Cherstet, 1285 6/3 - Pettenegg ad 25/3 !	Črešnjice pri Cerkljah po Kosu: Češnjice, pri Cerkljah ob Krki
Čretež, grad sz. od Klevevža na Dolenjskem Razlikovati je stolp (turn) in grad (haus, vest), tako tudi pri Valvasorju (Ehre XI, 469, 470) 1526 se omenja kapela sv. Nikolaja v Čretežu (IMK 5, 1895, 240); Valvasor jo ne navaja. Reuttenberg, ok. 1225 - 1250 - v nekaterih regestih napačno Rottenpach!	Čretež, pri Krškem
Čretež, rovte blizu Goreljka na Pokljuki	Črmošnjice pri Stopičah, pri Novem Mestu
Črna, tudi Potok v Črni v dolini Črne s. od Kamnika	Črnelo grad pri Domžalah
Črnelo, Veliko, Malo j. od Stične na Dolenjskem	Črnomelj
Črnovec pri Luši z. od Škofje Loke Swarzenpach je pravilno lokaliziral P. Blaznik Kolonizacija Selške doline,23.	Črnuče pri Ljubljani Sernuczth, 1374 2/3 - ali Črnuče ?
Čušperk grad na Dol. castri Zobelsperch, 1276 20/9, AÖG 24, 427, n. 404, ad 25/9	Damelj pri Vinici ob Kolpi
Dane, pri Ložu na Notr.	Dane, pri Ribnici na Dolenjskem
Danje, Zgornje, Spodnje pri Sorici na Gorenjskem zwm Hueben= Zgornje Danje. zwm nideren Hueben = Spodnje Danje Lokalizacija: P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, 57 in Urb. 4, 314.	Dašenca potok in dolina pri Železnikih na Gorenjskem in der Dasnicz, 1348 16/10-ime popravljeno po insertu v listini 1379 SAM
Debeče s. od Stične	Debenec pri Mirni na Dolenjskem
Debeni sz. od Hotavelj v Poljanski dolini	Dednik kmet na Polhograjskem
Dednik, pri Robu pri Robu (Velike Lašče)	Deli vasi Grad
Delnice, pri Javorjah v Poljanski dolini na Gorenjskem	Desinec pri Črnomlju
Dešen jv. od Moravč na Gorenjskem	Diepoltsperg naselje verjetno istovetno z Vrhom pri Škocjanu na Dolenjskem Lokalizacija: P. Blaznik, Dolenjska posest, 20, 21 in Urb. 4, 172, op. 22. – Schumijeva lokalizacija (AH 2, 13) "Toplivrh, lokalija Unterwarmberg" je nemogoča.
Dikchen wis Verjetno Rovte pod Cavrnom pri Škofji Loki (P. Blaznik Sorško polje, 197 in Urb. 4, 226, op. 67)	Dob, pri Domžalah sand Merten zu Aich, 1425 22/1 je insert v 1 1478 30/3 (1 NŠA) !
Dob, pri Šentrupertu na Dolenjskem	Dob, pri Šentvidu pod Stično na Dolenjskem Lokalizacija Enchen 1145: F. Kos, Gr. 4 Str. 120.— Prim M. Kos v GMS 18, 1937, 41 in M. Mikuž, Top. 30.
Dobe, pri Kostanjevici na Dolenjskem	Dobec s. od Cerknice na Notr. Cerkev sv. Lenarta je v Dobcu.
Dobelgogesdorf Verjetno vas Šentjurje pri Grosup1jem na Dol., ki bi to ime dobila šele po postavitvi cerkve sv. Jurija mesto prejšnjega Dobelgogesdorf, to je Dobeljgojeva vas. Tako L. Pintar, ki navaja tudi starejšo litreraturo (IMK 19, 1909, 125)	Dobeno, pri Javorjah v Poljanski dolini na Gorenjskem Danes je znan kraj Podobeno, nastal pod Dobenim. Glej Podobeno
Dobeno, pri Rašici s. od Ljubljane	Dobje, s. od Šentruperta na Dol.
Dobje pri Poljanah Dobein	Dobliče, pri Črnomlju cerkev sancti Johannis babtiste de Doblich, podružnica fare v Črnomelju
Dobouitseh, Dobouicz Nekje okoli Šenturske gore pri Cerkljah na Gorenjskem	Dobovec, pri Šentjanžu na Dolenjskem
Dobovec, sz. pod Kumom sz. pod Kumom	Dobovje pri Ihanu 1425 22/1, je insert v 1 1478 30/3
Dobovo po Kosu: Dobova, pri Beli Cerkvi na Dolenjskem	Dobračeva, pri Žireh na Gorenjskem
Dobrava "Dobrava", nekje v Hotaveljskem uradu v Poljanski dolini na Gorenjskem, po vrstnen redu v urbarju med Hobovšami in Staro Oslico P. Blaznik (GMS 19, 1939, 9) lokalizira; Tobrawe 1291 in 1318, zelo verjetno kmetija Mežnar poleg cerkve v Stari Oslici.	Dobrava, Cerkljanska na Gorenjskem ?
Dobrava, Gorenja, Dolenja pri Trati v Poljanski dolini na Gorenjskem Dobraw ok. 1400, z devetimi kmetijami se nanaša na obe Dobravi.	Dobrava, jv. Od Šmartna pri Litiji kje točno? Krajevni repertorij jo navaja kot zaselek v okviru Liberge! (str. 92)
Dobrava, Mala, Velika pri Višnji Gori kirichen ... sand Jacob zu Dobra, 1453 26/6 (1 NŠA) V Veliki Dobravi	Dobrava, pri Dobrniču na Dol.
Dobrava, pri Mirni na Dolenjskem	Dobrava, pri Moravčah na vzh. Gor. (Zgornja ali Spodnja?)
Dobrava, pri Radečah ob Savi	Dobrava, pri Sv. Križu-Podbočju na Dol*
Dobrava, Sorška Iskati v vzhodnem delu Sorškega polja na Gorenjskem	Dobrava, Spodnja, Zgornja, pri Kamni Gorici
Dobrava, sv. od Stične	Dobrava pri Črnučah pri Ljubljani
Dobravica, jv. od Šentvida pri Stični	Dobravica, pri Igu
Dobravica pri Šentjerneju na Dolenjskem	Dobravnica pritok Poljanske Sore pri Dolenji Dobravi P. Blaznik lokalizira v Dobračevo pri Žireh (Urb. 4, 213)
Dobrča gora na Gorenjskem v Karavankah Na Dobrči so štiri planine: Podgorska, Lešanska, Breška in Bistriška (B. Jordan v Geografskem vestniku 17, 1945, zemljevid,.)	Dobrepolje ali Dobro polje fara s cerkvijo sv. Križa v vasi Videm v dobrepoljskem okolišu so po navedenih podatkih vasi Bruhanja vas (1343), Podpeč (1349) in Podgorica (1352)
Dobrljevo pri Kandršah sv. od Vač v Zasavju	Dobrnič na Dolenjskem 1136 po 24/9 18(Gr. 4, 130) nedolgo pred 1250 18(Top. 42, 93)
Dobroslica nad Železniki na Gorenjskem na zemljevidu Draboslovica!!!! V lošken urbarju 1291 se omenjata v Češnjici pri Železnikih dve na novo urejeni kmetiji (in Chersteten sunt due hübe de notro Institute) Po P. Blazniku smo upravičeni ti dve kmetiji lokalizirati v Dobroslico, kajti v tem kraju se omenjata v kasnejših urbarjih po dve hubi, urbarialno ime Češnjica pa obsega tudi širšo okolico (Urb. 4, 159, z opombo 199)	Dobrova, z. od Ljubljane Avva prope Laybacum, Avva tit. S. Mariae, 1332 (Misceallanea Bani, fom. 10) Ali Dobrova?
Dobršnik potok, ki pri Hrušici nad Jesenicami teče v Savo	Dobrunje pri Ljubljani
Dobruša pri Vodicah na Gorenjskem	Dol, Brezovi v Suhi Krajini
Dol, Draganj pri Semiču v Beli Krajini	Dol, Goveji pri Krmelju na Dolenjskem
Dol, Hrastov Rindertal Chrastoulach, 1136, po 24/9 18(Gr. 4, 130) lokalizacija: L. Pintar v Carnioli, 1909, 141)	Dol, Konopljin po Kosu: Dol, Konopni, pri Mokronogu
Dol, Medvedji pri Polšniku v Zasavju del vasi Konjšica (po Krajevnem repertoriju, str. 89)	Dol, Mišji sv od Šentvida pri Stični Zum Tal, ok. 1400, dve kmetiji, ki spadata pod Stično. V stiškem urbarju iz 1. 1505 (1 DAS) im Tall vnter Primska tudi dve kmetiji. Mišji dol je pod Primskovim. Danes je v Mišjem dolu cerkveni patron sv. Lucija,
Dol, na Dolu Rovte na Uskovnici v Bohinju ni na zemljevidu	Dol, pri Sv. Križu (Podbočju) na Dolenjskem
Dol, Rožni sz. od Semiča v Beli Krajini capella sancte Marie Magdalene, podružnica fare v Semiču	Dol, Skrinji po Kosu: Dol, Škrinji v Zasavju pod Kumom Skymdol, 1479 (AF104) ? Za S na zač. Vrstice !
Dol, Suhi pri Lučinah	Dol, Tušev pri Črnomlju
Dol, v. od Ljubljane vas in pokrajina v. od Ljubljane Posest "in Tal "je 1263 priznana komendi Nemškega viteškega reda v Ljubljani; ta ima po urbarju iz 1490 (v arhivu tega reda na Dunaju, fol. 156 in fol. 158) posest v Lustall supp in v Lustal dorf	Dole, Gorenje, Dolenje, pri Krškem Kakor se kaže so Duelach 1414 Dolenje Dole, Tallein 1414 pa Gorenje Dole, če ne mogoče Dolce v ondotnem okolišu. Dulach 1359 so Gorenje Dole. Za Duelach 1353 pa ni gotovo ali so to Gorenje ali Dolenje Dole pri Krškem.

◀ Nazaj 1 2 3 4 5 ... 12 13 14 15 16 Naprej ▶

GEO

Moderne oblike imen