pri Dobrepolju na Dolenjskem
Predium Cezt so skoraj brez izjeme iskali v okolici štajerskega Rogatca in tamošnje Slatine (tako K. Tangl, D. Trstenjak, F. Kovačič, J. Zahn). H. Pirchegger (Zeitschrift des Histor. Vereins für Steiermark 32, 1938, 127 - 131) lokalizira Cezt v Cesto pri Radohovi vasi na Dolenjskem. V Glasniku Muzej. drustva za Slovenijo 21, 1940, 66 dalje, kjer navajam literaturo o tem vprašanju, dokazujem, da je kraj lokalizirati v Cesto pri Dobrepolju.
|
po Kosu: Cesta, pri Škocjanu (Dobruška vas) na Dolenjskem
zaselek, del Dobruške vasi
|
|
|
|
vas in potok pri Trebelnem na Dolenjskem
|
pri Novem Mestu , vas in potok
|
|
|
v Zasavju
Zerwischach, 1426 ?
|
v Tuhinjski dolini pri Špitaliču na Kozjaku
|
po Kosu: Cirnčič, pri Šentjanžu na Dolenjskem
(Nekdaj) del naselja Strašberk pri Krmelju
|
|
|
dve selišči in višina Goli Cirnik (624 m) j. in jv. od Brežic
Veliki Cirnik ( malo vzhodno ) je danes samo še "Cirnik", zraven pa sta še Gornji in Dolnji Cirnik; na to bi se znala nanašati kakšna od teh navedb; treba ločiti oba zapisa!!!!! (op. MB)
|
|
|
pri Škofji Loki
Glede razlage je primerjati krajevna imena in kraje na Zgornjem Avstrijskem od 14. stoletja dalje: Erndorf, Ernfeld, Erngrub, ki se danes glase Ödendorf, Ödenfeld, Ödengrub (K. Schiffmann, Historisches Ortsnamenbuch des Landes Oberösterreich, 1, 269) Erngrub bi bila torej, "pusta jama ". - A. Koblar v Izvestjih Muzejskega drustva 1, 66, razlaga: Zw-Ern-Grüb, to je . erdengrube, zemeljska jama.
|
|
|
|
po Kosu: Cvibel pri Žužemberku
|
v Poljanski dolini na Gorenjskem
|
|
|
s. od Kranja pri Bašlju
V blejskem urbarju iz 1. 1602 v Državnem arhivu v Bozenu (Bolzano): "am Forscht bey Crainburg ". Kmetije, ki so jih šteli pod "Forscht" so ležale v Čadovljah in v bližnjih Žabljah.
1367: V ARS je prepis iz leta 1503
|
pri Šentjerneju na Dolenjskem
|
pri vasi Temenici na Dolenjskem
|
kmet pri Butajnovi (Polhov Gradec)
|
na Dolenjskem
Glej tudi Vas, Dolenja (Nider Zathes) in Vas, Gorenja (Ober Zathes)
|
pri Brežicah
1265; Rubeis 727 ad 1255
1392 - verjetno ta Čatež
|
|
dve (propadli!) kmetiji v Spodnji Kokri
- danes očitno na tej lokaciji planinski dom Čemšenik (op. MB)
Prim. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 31.
|
v Zasavju
alben ob Schrembsnik, 1433 je Vellka planina
|
Krajevni naziv Čemšenik se nanaša na širše ozemlje, v katerem so Daljna vas, Srednja vas in Sela jv. od Ljubljane. Prim.P. Blaznik v Zgodovinskem časopisu 6/7 1952/3, 393.
|
sz. od Ljubljane
Tsceplach ... in sannd Veydts pharr, 1451: 7/3 ali 15/7 ?
|
|
|
na Dolenjskem
V Seplach je prejel okoli 1225 samostan v Stični posest od rodu Šumberških. Lokalizacija s. od Moravč na Dolenjskem z ozirom na posest, ki jo je tudi sicer imela Stična v tem okolišu (na primer Polšnik, Jelenje; prim. stiški urbar iz 1. 1505 V Drž. arhivu v Ljubljani) in z ozirom na posest, ki je tamkaj pripadala šumberško - višnjegorskemu rodu že v 12. stoletju (prim. Gr. 4, 130, 207) Datiranje ok. 1225 z ozirom na darovalca Majnnarda iz Šumberka, imenovanega Crimholt, ki se omenja med 1223 in 1228 (Gr. 5, 371, 482, 486, 487)
|
jz. od Sv. Jošta nad Kranjem
Glej tudi Praportischy
|
po Kosu: Češnjica, pri Mirni Peči, na Dolenjskem
|
po Kosu: Češnjice (Mokronog, Škrljevo), kar je narobe
|
po Kosu: Čemšenik, sv. od Domžal, pri Dobu
Cerkev sv. Lenarta je v Krtini pri Dobu.
|
po Kosu: Češirek, med Hotedršico in Logatcem
|
Del vasi Goveji Dol, pri Krmelju
na Dolenjskem
|
Cherstetin, 1238 pred 11/12 !
|
|
|
|
po Kosu: Češnjice, pri Podlipoglavu, v. od Ljubljane
|
|
|
po Kosu: Češnjica, z. od Podnarta, na Gorenjskem
Cerkev sv, Tomaža v Češnjici.
|
po Kosu: Češence
zaselek, del naselja Svibno
Leksikon Dravske banovine; danes ni več na zemljevidu (op. MB)
|
po Kosu: Črešnjice, Male, Velike pri Šentvidu na Dolenjskem
|
Zgornje Češnjice v razliko k Spodnjim pri Moravčah.
|
s. od Škocjana na Dolenjskem
|
na Dolenjskem
Cherstet, pri cerkvi sv. Janeza, 1299 3/11
|
na Dolenjskem
Stetemburg = Štatemberk
|
