|
|
cerkev sancti Johannis babtiste de Doblich, podružnica fare v Črnomelju
|
Nekje okoli Šenturske gore pri Cerkljah na Gorenjskem
|
|
|
|
1425 22/1, je insert v 1 1478 30/3
|
po Kosu: Dobova, pri Beli Cerkvi na Dolenjskem
|
|
"Dobrava", nekje v Hotaveljskem uradu v Poljanski dolini na Gorenjskem, po vrstnen redu v urbarju med Hobovšami in Staro Oslico
P. Blaznik (GMS 19, 1939, 9) lokalizira; Tobrawe 1291 in 1318, zelo verjetno kmetija Mežnar poleg cerkve v Stari Oslici.
|
|
v Poljanski dolini na Gorenjskem
Dobraw ok. 1400, z devetimi kmetijami se nanaša na obe Dobravi.
|
kje točno? Krajevni repertorij jo navaja kot zaselek v okviru Liberge! (str. 92)
|
pri Višnji Gori
kirichen ... sand Jacob zu Dobra, 1453 26/6 (1 NŠA) V Veliki Dobravi
|
|
|
|
na vzh. Gor.
(Zgornja ali Spodnja?)
|
|
|
|
Iskati v vzhodnem delu Sorškega polja na Gorenjskem
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
pritok Poljanske Sore pri Dolenji Dobravi
P. Blaznik lokalizira v Dobračevo pri Žireh (Urb. 4, 213)
|
gora na Gorenjskem v Karavankah
Na Dobrči so štiri planine: Podgorska, Lešanska, Breška in Bistriška (B. Jordan v Geografskem vestniku 17, 1945, zemljevid,.)
|
fara s cerkvijo sv. Križa v vasi Videm v dobrepoljskem okolišu so po navedenih podatkih vasi Bruhanja vas (1343), Podpeč (1349) in Podgorica (1352)
|
pri Kandršah sv. od Vač v Zasavju
|
na Dolenjskem
1136 po 24/9 18(Gr. 4, 130)
nedolgo pred 1250 18(Top. 42, 93)
|
nad Železniki na Gorenjskem
na zemljevidu Draboslovica!!!!
V lošken urbarju 1291 se omenjata v Češnjici pri Železnikih dve na novo urejeni kmetiji (in Chersteten sunt due hübe de notro Institute) Po P. Blazniku smo upravičeni ti dve kmetiji lokalizirati v Dobroslico, kajti v tem kraju se omenjata v kasnejših urbarjih po dve hubi, urbarialno ime Češnjica pa obsega tudi širšo okolico (Urb. 4, 159, z opombo 199)
|
Avva prope Laybacum, Avva tit. S. Mariae, 1332 (Misceallanea Bani, fom. 10) Ali Dobrova?
|
potok, ki pri Hrušici nad Jesenicami teče v Savo
|
|
pri Vodicah na Gorenjskem
|
|
pri Semiču v Beli Krajini
|
pri Krmelju na Dolenjskem
|
Rindertal
Chrastoulach, 1136, po 24/9 18(Gr. 4, 130)
lokalizacija: L. Pintar v Carnioli, 1909, 141)
|
po Kosu: Dol, Konopni, pri Mokronogu
|
pri Polšniku v Zasavju
del vasi Konjšica (po Krajevnem repertoriju, str. 89)
|
sv od Šentvida pri Stični
Zum Tal, ok. 1400, dve kmetiji, ki spadata pod Stično. V stiškem urbarju iz 1. 1505 (1 DAS) im Tall vnter Primska tudi dve kmetiji. Mišji dol je pod Primskovim.
Danes je v Mišjem dolu cerkveni patron sv. Lucija,
|
Rovte na Uskovnici v Bohinju
ni na zemljevidu
|
|
sz. od Semiča v Beli Krajini
capella sancte Marie Magdalene, podružnica fare v Semiču
|
po Kosu: Dol, Škrinji v Zasavju pod Kumom
Skymdol, 1479 (AF104) ? Za S na zač. Vrstice !
|
|
|
|
vas in pokrajina v. od Ljubljane
Posest "in Tal "je 1263 priznana komendi Nemškega viteškega reda v Ljubljani; ta ima po urbarju iz 1490 (v arhivu tega reda na Dunaju, fol. 156 in fol. 158) posest v Lustall supp in v Lustal dorf
|
Kakor se kaže so Duelach 1414 Dolenje Dole, Tallein 1414 pa Gorenje Dole, če ne mogoče Dolce v ondotnem okolišu. Dulach 1359 so Gorenje Dole. Za Duelach 1353 pa ni gotovo ali so to Gorenje ali Dolenje Dole pri Krškem.
|
