Doba:
Kamnita sekira je v Joaneju v Gradcu (inv. 3436).
Napisni kamen, posvečen svečeniku celejanskega templja Ursu, zdaj izgubljen, omenjajo: Muchar, Norikum I (1825) 290, in II (1826) 19, ter Steiermark I (1844) 405. Pratobevera, MHS 5, 1854, 118. Fekonja, DiS 8, 1895, 340. Vrečer, Savinjska dolina (1930) 9, 14. Mozaične kamenčke in rimske novce omenja Pichler, Repertorium II 81867) 241, in Text (1879) 38, sledove starega zidovja, novce in domnevni rimski tempelj Junoni med Šempetrom in Novim Kloštrom pa Vrečer, prav tam. Dvajset rimskih novcev iz časa od Druza do Herakleja I hrani PM Celje (inv. 66, 150, 198, 342 - 343, 352, 359, 543, 785-788).
Vse te najdbe je leta 1952 zasenčilo odkritje rimskega grobišča na parc. 731/1, k. o. Šempeter, ki so ga izkopavali do leta 1956, raziskovanje pa še ni zaključeno. Odkrite so bile velike grobnice, sestavljene iz večinoma ornamentiranih kosov pohorskega marmorja, ki so imele žgane pokope. Žare so bile poprej spravljene v pepelnicah iz reliefnih plošč, ležečih na stopničastem podnožju. Nad njimi so grobnice z baldahini in dvokapno streho z napušči kot posebnostjo šempetrskih spomenikov. Pod baldahini so upodobljeni pokojniki v reliefu ali kot kipi. Motivika reliefov je predvsem mitološka ter kaže poleg številnih lovskih scen, grifonov in hipokampov obilo stiliziranega rastlinja.
Grobišče, ki ga je bila okrog leta 166 n. š. Savinja razdejala, je bilo po izkopavanjih večinoma obnovljeno na približno istem mestu. Štiri obnovljene grobnice so visoke 4,8 do 8,25 m in pripadajo družinam Vindonijev, Ennijev, Priscijanov in Sekundijanov, ki so se udejstvovali v Celeji v rimski upravni službi. Vsaka predstavlja tip zase: Vindonijeva je kombinacija pepelnice in žrtvenika, Ennijeva in Priscijanova je kombinacija pepelnice in baldahina, Sekundijanova pa je grobna edikula z vkomponirano pepelnico. Poleg teh marmornih grobnic je bilo izkopanih tudi več skromnejših pepelnic iz peščenca s pokrovi v obliki dvokapne strehe. Osamljena oblika je grobna stela Statunia Secundina.
O tem grobišču je bilo že precej napisanega. Poleg kratkih obvestil ali omemb (JÖAI 40, 1953, 93. Schober, Die Römerzeit [1953] 133, 155. AV: 4, 1953, 184; 6, 1955, 165; 11-12, 1960-61, 150, 168. VS 8, 1960-61, 214 ss, 252 ss itd., ter v dnevnem tisku) je grobišče v celoti in v podrobnostih večkrat opisal Klemenc : VS 44, 1953, 69 ss. AV 5, 1954, 284 ss. Kronika 2, 1954, 167 ss. Zbornik fil. fak. 2, 1955, 57 ss. VS 5, 1955, 89 ss. AV 6, 1955, 291 ss (začasno poročilo). AV 7, 1956, 220 ss ter 384 ss; Arch. Jugoslavica 2, 1965, 57 ss. AV 8, 1957, 26 ss. Celjski zbornik 1958, 155 ss. Savinjski zbornik 1959, 132 ss. Arch. Jugoslavica 3, 1959, 55 ss. VS 7, 1958-59, 101 ss. AV 13-14, 1962-63, 479 ss. V poljudni obliki še: Rimske izkopanine v Šempetru, Spomeniški vodniki 1, 1961, in v Koledarju Mohorjeve družbe 1962, 151 ss. Kratek oris je podala še Kolšek, Savinjski zbornik 1959, 128 ss; 2, 1965, 175 ss, in Celjski zbornik 1961, 470 ss. Spomeniškovarstvene načrte je opisal Černigoj, VS 7, 1958-59, 89 ss. Glej J. Klemenc, V. Kolšek, P. Petru: Antične grobnice v Šempetru (1972), k napisom pa ILJug 370-377.
Ob modernizaciji ceste skozi Šempeter so leta 1947 vzhodno od naselja zadeli na rimske zidove in mnogo keramike (Perc, Celjski tednik, 26. 3. 1948. AV 6, 1955, 291. Celjski zbornik, 1958, 155), načrtna izkopavanja pa so v letih 1964 - 1965 odkrila še drugo šempetrsko grobišče s šestimi tipi grobov (preprost grob z žaro, grob z opeko, zidan podkvast grob, zidana grobnica z ometom, grob z oblicami, grobnice z ograjo) na parc. 741, k. o. Šempeter, tik južno od glavne ceste in severno ob prav tako odkriti rimski cesti Emona - Celeia, kjer je bilo poleg več ko 90 antičnih odkritih tudi šest halštatskih grobov. Tudi ta raziskovanja še niso zaključena. Obširnejši prikaz je podala Kolšek, Savinjski zbornik 1965, 187 ss, kratke orise pa v VS 9, 1962-64, 196, in 10, 1965, 206.
