Doba:
S slovenjegraškega mestnega območja so znane le priložnostne najdbe. V prazgodovini in v antiki so bila intenzivno naseljena predvsem obrobja slovenjegraške kotline (Legen, Gradišče na vzhodu; Stari trg z gradišči na zahodu).
Pri gradnji železniške postaje je bila 6 m globoko najdena kamnita sekira; zdaj izgubljena. Schmid, MPK 2, 1924, 366.
V NM Lj naj bi bil od tod bronast kotliček. Pri gradnji mostička čez Podgorski potok so zadeli na stare pilote. Pri kopanju jarkov med Homcem in Dobravo so po vojni odkrili glinast cevovod. Šašel, AV 5, 1954, 157 ss.
Pri Mucharju (Noricum I [1825] 245, 290; Steiermark I [1844] 445) omenjene rimske najdbe - novci in napisni kamen P. Kvartija (sporno, če slovenjegraški) - izvirajo podobno kot rimske najdbe, omenjen v JJ 19, 1830, 10; MHS 11, 1862, 29, in 12, 1863, 28, najverjetneje iz antičnih najdišč v Starem trgu, kar velja mogoče tudi za fragment napisnega kamna, o katerem Knabl, MHS 17, 1869, 69, in ki je bil na posestvu J. Kraigherja. Primerjaj še Pratobevera, MHS 5, 1854, 123. Pichler, Repertorium I (1865) 76, in II (1867) 37, 61, 100, in isti, Text (1879) 58.
