Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Grajska cesta

Ime najdišča:
Grajska cesta
Kraj:
Loka pri Črnomlju
Enota:
Črnomelj
Področje:
Črnomelj
Vrsta:
grobišče
Najdbe:
gomilno grobišče
Doba:
starejša železna doba (od 750 B. C. do 300 B. C.)

Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije

Kraj:
Loka pri Črnomlju
Avtor:
Knez
Stran:
240
Doba:
Zahodno od ceste iz Črnomlja je 1896 učitelj Šetina ugotovil na ledini Sladovičeva pristava deset prazgodovinskih gomil. Ob tej ledini je bil travnik. Del travnika je spremenil Šetina v vinograd. Pri tem je zravnal polovico gomile, v kateri je našel več grobov z lončenino; med njimi posodo okrašeno s svinčenimi ploščicami. Najditelj je poslal v NM Lj naslednje predmete: bronasto ovratnico, vozlasto fibulo, čolničasto fibulo, štiri železne narokvice, jantarjeve in stekleno jagodo, kos igle, pasno spono in obroč (MMK 8, 1895, 196).
Zraven te gomile sta bili še ena večja in ena manjša. Spomladi tega leta je Pečnik prekopal na račun dunajskega muzeja štiri gomile. Gomila I je ležala na travniku učitelja Šetine (dolga 17, široka 10 in visoka 2 m). Vsebovala je pet grobov (trije skeletni, dva žgana grobova). Gomila II je bila 15 m dolga, 13 m široka in 2 m visoka (trije skeletni in dva žgana grobova). Gomila III, 15 m dolga, 12 m široka in 3 m visoka, je ležala na sosednjem travniku. V njej so našli pet okostij, ob enem je bila apulska vaza. Gomila IV je bila 20 m dolga, 10 m široka in 2 m visoka ter je vsebovala štiri skeletne in en žgan grob. Predmete hrani NM Dunaj, inv. 37635-37678 (MZK 23, 1897, 183 ss).
Jeseni je v soseščini prekopal menda še štiri gomile, tako da danes na terenu ni vidnih sledov (Pečnik, rk. Črnomelj v NM Lj), večina jih je bila izravnana, vsebina pa uničena. Verjetno so mišljene gomile na Fabianovi njivi.
Na okljuki Dobličice je stal rimski zaselek, ki ga izpričujejo odkriti zidovi, kanali, lončene in svinčene cevi, ostanki kopalnic itd. na Švajgerjevi (parc. št. 1106), Gregoričevi in Jermanovi njivi (IMK 6, 1896, 46).
V hiši A. Švajger, Loka 10, je bil vzidan poškodovan rimski nagrobnik z napisom, spravljen zdaj v NM Lj (AIJ 489 = CIL III 10823).
Rimski bronasti zvonček iz Loke hrani NM Lj, inv. R 1758.
Na loških njivah so našli 1933 zlatnik Vespazijana, skovan v letih 72/73 (kartoteka NM Lj, Fabian 1962).
Na Rdečem hribu - južno od Loke - je I. Stepan 1955 našel pri kopanju temeljev za svojo hišo, kamnito kladivo; shranjeno v BM Metlika.

Karte

Atlas Slovenije 1985:
205/B2
ROTE ime:
ČRNOMELJ

Prva omemba

Prva omemba:
Rutar S.
Leto:
1895

Objave po l. 1965

Avtor:
Kastelic J.
Naslov:
Nov tip halštatskega diadema v Sloveniji
Publikacija:
Situla 1
Leto:
1960
Strani:
3-26
Avtor:
Dular J.
Naslov:
Gomilno grobišče v Loki pri Črnomlju
Publikacija:
Arheološki vestnik 34
Leto:
1983
Strani:
219-246
Avtor:
Dular J.
Naslov:
Grajska cesta
Publikacija:
Arheološka topografija Slovenije. Topografsko področje XI (Bela krajina)
Leto:
1985
Strani:
59
Avtor:
Mason Ph.
Naslov:
The Road to the South - the role of Bela Krajina in the long-distance excange networks between the Adriatic and the Eastern Alps in the early 1st millenium BC in the light of recent excavation
Publikacija:
Archaeology of the bronze and iron age. Proceedings of the International Archaeological Conference Szazhalombatta 1996
Leto:
1999
Strani:
143-155
Avtor:
Mason Ph.
Naslov:
The Early Iron Age of Slovenia
Publikacija:
BAR Int. Series 643
Leto:
1996
Strani:
neznano
Avtor:
Dular J.
Naslov:
Bela Krajina v starohalštatskem obdobju
Publikacija:
Arheološki vestnik 24
Leto:
1973
Strani:
544-591