Kraj:
Škocjanske jame (Škocjan). Roška špilja
Doba:
Vhod v jamo se odpira nad Tominčevo jamo v severozahodni prepadni steni Velike doline nad zadnjim ponorom Notranjske Reke v podzemeljskem sistemu Škocjanskih jam. Nadmorska višina vhoda je 376 m. Katastrskaa št. DZRJS 1089.
Načrtna paleolitska izkopavanja je vodil S. Brodar v letih 1956 in 1959. Poleg obsežnejšega odkopa in sonde pred jamskim vhodom so izkopali dve manjši sondi v jami sami. V predjamskih profilih so do globine 5,50 m ugotovili naslednje plasti:
1 - 7. humus, grušči in ilovice; prazgodovinske najdbe. (plasti je
odkopal F. Leben).
8a. rumenkasto bela drobtinčasta siga z vmesnimi kosi
odpadlih sig; favna: Cervus sp; sledovi dveh kurišč; kulturni
inventar: en sileks (mezolitik ?);
8b. droben grušč z rjavkasto rdečim sigastim drobirjem; favna:
Marmota marmota, Microtinae, prežvekovalci (cervidi),
Aves; drobci lesnega oglja; kulturni inventar: gravetna
konica; kulturna pripadnost: gravettien; časovna
interpretacija: pozni würm;
9. čista rdeča ilovica; favna: humerus in metapodij manjšega
sesalca, sicer sterilna plast;
10. podorni bloki breče; globlje neizkopano.
V plitvejši sondi v sklepnem delu jame so našli le ostanke pleistocenske favne: Ursus spelaeus, Cervus sp., Bovidarum, Aves.
V sondi na predjamskem prostoru (globina 6,22 m) je bilo v gruščnati plasti (8a) odkrito obsežno kurišče. Favna: Cervus sp., Sus sp., in več nedoločljivih kostnih sesalskih fragmentov. Kulturni inventar: 10 kamnitih, netipičnih mezolitskih ali mlajšepaleolitskih artefaktov. Sterilni rdečkasto rjavi gruščnati plasti je sledila umazano rumenkasta drobno gruščnata plast z manjšim kuriščem; vsebovala je en mlajšepaleolitski kamniti artefakt. Živoskalnato dno ni bilo doseženo.
Paleolitske predmete hrani Katedra za kvartarologijo. (Literatura: S. Brodar, Letopis SAZU 8, 1956 - 57 [1958] 114, in Letopis SAZU 10, 1959 [1960] 59. F. Osole, Arh. pregled 1, 1959, 8, in VS 7, 1958 - 59, 310).
