Doba:
Gradišče (nad železniško postajo Pivka, imenovano tudi Gradišče v Šempetru na Krasu) - glej Urleb, AV 8, 1957, 150 -, na katerem je bilo ugotovljeno prazgodovinsko naselje (Globočnik, AKK [1889]. Ciperle, Kranjska dežela [1899] 92. Pečnik, IMK 14, 1904, 186. F. Orožen, Kranjska [1902] 8, Zabukovec, Slavina [1910] 3, in Le grotte d'Italia 2, 1937, 103) je obdano z dobro ohranjenimi nasipi, ki so na vzhodni strani podvojeni. Najdbe: fragmenti prazgodovinskih posod in žlindra (Müllner, MZK 6, 1880, XXI, in Geschichte des Eisens [1909] 54. Much, Kunsthistorischer Atlas [1889] 190 s tab. in skico. Pečnik, IMK 4, 1894, 9). V rimski dobi je bil na Gradišču kvadraten kastel s stolpi (Puschi, AMSIA 17, 1901, 395, ter Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 144; Müllner, Puschi, prav tam, 28); v njem so delno še ohranjeni temelji stavb, razvrščeni po kotanjah in naravnih terasah. Najdbe: fragmenti rimske keramike, steklo, malta, opeka, železno orodje ter republikanski novec familije Asinia (k temu glej: Müllner, MZK 6, 1880, XXI ss. Hoernes, MAGW 18, 1888, 247. Much, n. n. m.).
Na pobočju proti železniški postaji so našli rimske grobove (Pečnik, IMK 14, 1904, 186), iz njih je verjetno antoninijan Galijena (tako Pegan, ne Filipa I, kot piše Schmid, MZK 8, 1909, 224. Carniola 2, 1909, 5, in Poročilo - Rudolfinum 1908 [1909] 5).
