Doba:
Dve kamniti sekiri v PM Maribor, inv. A 56 in 1760 (AV 1, 1950, 170; VS 7, 1958-59, 295).
Številni rimski kamni, ki pripadajo nagrobnikom, žrtvenikom, sarkofagom in delom stavb (CIL III 5300-5306; AIJ 84), so pretežno še vzidani v zidove cerkve in taborno obzidje okrog nje. Točno mesto najdb ni znano, napisi pa kažejo, da je kraj spadal še v mestno področje Celeje. Med njimi je bil tudi posvetilni oltar boginji Noreji (CIL III 5300). S sondiranji je bilo leta 1964 ugotovljeno, da je prvotna cerkvena ladja sezidana od temeljev do vrha iz obdelanih rimskih kamnov, kakršnih je mnogo tudi v tabornem obzidju (VS 9, 1962-64, 191; Arh. pregled 6, 1964, 93).
Napisne kamne je prvi opisal Knabl, MHS 8, 1858, 71 ss, in 9, 1859, 87; poslednji pregled je podal Saria, Blatt Rogatec (1939) 131 ss. Druge omembe: Muchar, Steiermark II (1845) 342. MHS 5, 1854, 114. MZK 6, 1906, 161. Pirchegger, ZHS 9, 1911, 108. Schmid, Südsteiermark (1925) 22. BRGK 15, 1923-24, 238. Kovačič, Štajerska (1926) 33. Abramić, ČZN 28, 1933, 131 ss.
Na hrbtih gozdnih grebenov severno in južno od vasi je dvoje antičnih gomilnih grobišč. Med 12 gomilami v južnem grobišču jih je večina že razkopanih. Severne gomile leže v gozdu Gomilce. Schmid, MPK 2/3, 1912-13, 271, je tri delno preiskal in ugotovil žgane pokope s fragmenti keramike in marmorno ploščo. Omenjata še Saria, Blatt Rogatec (1939) 13, in Pahič, AV 1, 1950, 175. Isti, AV 11-12, 1960-61, 109, in 13-14, 1962-63, 349.
Iz gomile ali naselbine (?) je znanih nekaj drobnih najdb. JJ 54, 1865, 20. Pichler, Text (1880) 22. Saria, Blatt Rogatec (1939) 19. Abramić, Ptujski zbornik 1, 1953, 16.
Jugovzhodno od vasi je na kopastem zaključku grebena (kota 282) v gozdu z dvojnim nasipom utrjena pravokotna kopa, imenovana Stari grad ali Presek, kjer je Schmid našel nekaj keramike in ognjišče ter najdišče datiral v predrimsko in rimsko dobo. Novejša sondiranja so v nasprotju s tem pokazala srednjeveški gradič, kjer je bilo uporabljeno rimsko stavbno gradivo.
Poročala sta Schmid, MPK 2/3, 1912-13, 271 ss, in Pahič, AV 1, 1950, 170 ss. Druge omembe: Schlosser, DRfG 35, 1913, 547. JJ 102, 1913, 26. Kovačič, Štajerska (1926) 7. Blatt Rogatec (1939) 19. Saria, SOF 15, 1956, 47.
Sondiranje cerkvenega tabora leta 1964 je ugotovilo zgodnjesrednjeveške skeletne grobove, ki bi po najdbi srebrnega obsenčnika lahko bili še staroslovanski (VS 9, 1962-64, 198. AV 15-16, 1964-65, 116).
