Doba:
650 m in 225° SW od Plešivice se odpira v višini 415 m vhod v jamo Pečina. Jamo je 1889 - 1890 raziskoval Moser in našel prazgodovinske ostaline. Sledovi kopanja so še danes vidni. Verjetno najdbe niso že iz neolitika, kamor jih datira najditelj, ampak so mlajše. Zdaj so neznano kje. Jama se v virih (Moser, MSHÖT 2/9, 1890, 66; Karst [1899] 36 in 117. Battaglia v Duemila grotte [1926] 86) omenja kot Caverna di Plessiva ali Pecina von Plesivica.
Doba:
V okolici Sežane so našli razne kamenodobne predmete, spravljene v mariborskem muzeju (ČZN 18, 1923, 64).
Zahodno od Sežane je hrib Tabor (484 m), na katerem je prazgodovinsko gradišče, sestavljeno iz dveh delov. Zgornji del oklepa 550 m dolgo krožno obzidje. Spodnji skoraj ravni del gradišča je oklepal prav tako 550 m dolg nasip, ki pa je ohranjen le na zahodu. Najbolj jasno se vidi prazgodovinski okop na stičišču obeh polovic gradišča, kjer je širok 5 - 10 m. Vzdolž obzidja je na notranji strani 5 - 8 m široka ravan. V notranjosti je v črni prsti našel Marchesetti, Castellieri (1903) 34 in tab. I, 9, drobce lončenine. Na vrhu Tabora so ruševine neke srednjeveške stavbe (ali gradu ?) od katere se je ohranil okrogel stolp.
Južno od Sežane je jama Pečina, glej Plešivica!
