Doba:
Vhod v 60 m dolgo in 3 do 4 m široko podzemeljsko jamo leži 1100 m in 234° SW od železniške postaje Zgornji Dolič v višini 580 m, v soteski Pake, 80 m nad dolinskim dnom. Kat. št. DZRJS 509.
Izkopavanja, ki jih je vodil S. Brodar od 1936 do 1937, so zajela del predjamskega in vhodnojamskega prostora. V notranjosti so se na stenah ohranili medvedji obrusi. Okoli 1,60 m globoki, 16 m od vhoda ležeči profil sestavljajo naslednje plasti:
1. Sigasta skorja s kamenjem na površju. Pred jamo apnena moka z ogljeno progo in v njej fragmenta enorednih koščenih harpun (mezolitik).
2. Gruščnata svetlo rjava ilovica z dvema kuriščema. Favna: Marmota marmota, Ursus spelaeus, Canis lupus. Kulturni inventar: nekaj mikrolitskih rezilc s topim hrbtom, velika koščena konica in več kremenčevih odbitkov. Kulturna pripadnost: gravettien. Časovna interpretacija: stadial W II do W III.
3. Temno rjava, srednje do drobno gruščnata plast s črno cono na zgornji in spodnji meji. Favna: Marmota marmota, Ursus spelaeus, Canis lupus. Kulturni inventar: več ko 100 kamenih artefaktov in odbitkov; med njimi kremenast gigantolit in koščeni šili mladečkega tipa. Kulturna pripadnost: srednji aurignacien-olševien. Časovna interpretacija W I-II.
4. Rumenkasta, zgoraj stlačena čista ilovica. Favna: le v zgornjem delu plasti kostni fragmenti vrst Marmota marmota, Ursus spelaeus, Canis lupus. Kulturni inventar: posamezna kamena orodja v zgornjem delu plasti; tipološko in časovno enaka orodjem tretje plasti.
5. Preperel apnenčev grušč z malo ilovice Mn cono na zgornji meji. Favna: Ursus spelaeus. Kulturni inventar: kremenast sveder.
Skalno dno ni bilo doseženo.
Pri paleolitskih izkopavanjih so 1937 našli tudi ostaline starejše železne dobe. V vrhnjih plasteh je ležala okrogla bronasta zapestnica, ornamentirana z vrezi. Konica iz neke sivkaste steklene mase je časovno lahko dosti mlajša. Prazgodovinske in paleolitske najdbe hrani Inštitut za arheologijo SAZU.
S. Brodar, Quartär 1, 1938, 162-165. Zbornik Prirodoslovnega društva 1, 1939, 56-59. AV 1, 1951, 8; Isti v Zgodovini Ljubljane I (1955) 223. Quartär 9, 1957, 147-159. Letopis SAZU 8, 1956-57, 194. M. Brodar, VS 7, 1958-59, 288. Freund, Probleme des Paleolithikums in Jugoslawien. Diputacion provincial de Asturias (Oviedo 1956) 5. J. Korošec, Prvi jugoslovanski speleološki kongres (1955) 86. Michler, Proteus 13, 1950-51, 338. B. Gavela, Praistoriska arheologija (1963) 78. Osole, AV 15-16, 1964-65, 11. Rakovec, Proteus 11, 1948-49, 160. Prvi jugoslovanki geološki kongres (1956) 62. Razprave 4. raz. SAZU 4, 1949, 206. Sauter, Prehistoire de la Mediterranee (Paris 1948) 173, 4. Schmid, ZHS 36, 1943, 135. Skutil, Obzor prehistoricky 14, 1950, 281 in 290-293. Šerko, Michler, Postojnska jama (1952) 160. B. Škerlj, Proteus 11, 1948-49, 110. Šašel, AV 5, 1954, 155. Zotz, Forschungen und Fortschritte 13, 1937, 361. Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 29, 1944, 29. Altsteinzeitkunde Mitteleuropas (Stuttgart 1951) 201.
