Doba:
Hrib Bočje in Stari grad na njem. V območju Starega gradu je halštatsko, z dvojnim nasipom utrjeno naselje (obseg ca. 1300 m) s sledovi hiš v tamkajšnjem vinogradu (piše Rutar, MZK 17, 1891, 70). Slučajne najdbe z njega so prazgodovinske, predvsem halštatske (prim., vendar najdišče ni posebej precizirano: NM Lj, inv. P 4448, 4464, 4562; PM Brežice, inv. 399, 400, 402), omenjajo Rutar, LMS 1890, 121, in MZK 17, 1891, 70; Ložar, ZUZ 16, 1939 - 40, 62; Gabrovec, AV 5, 1954, 147. Pripadajoče grobišče (gomile) je na južni strani v gozdu pod hribom, tako Rutar, LMS 1890, 121 (prim. tudi MZK 17, 1891, 70; Pečnik, IMK 4, 1894, 8, locira gomile okrog gradišča; v IMK 14, 1904, 194 na njive proti Sv. Križu). Gradišče omenjajo: Bezlaj, LZ 8, 1888, 564; Rutar, LMS 1889, 58; Pečnik, DiS 5, 1892, 225, in Ciperle, Kranjska dežela (1899) 79. Pri rigolanju svojega vinograda na Bočju je kmet Radovanič izkopal kamnito sekiro; Stiplovšek, VS 7, 1958 - 59, 317. Morda z gradišča ali njegovega območja sta keltska srebrnika; Schmid, Bericht - Rudolfinum 1906 (1907) 44 (glej tudi Pink, WPZ 24, 1937, 42 ss). Z gradišča omenjajo tudi rimske izkopanine (prim. NM Lj, inv, R 2800 - 2802); Rutar, LMS 1890, 121, in Gabrovec, n. m., in rimske novce (NM Lj, arhiv Münzensammlung Kušljan, 2. 3. 1904). V nekem vinogradu blizu Starega gradu je bil izkopan velik marmornat rimski lev - del nagrobne arhitekture - shranjen nato v Podbočju, kasneje prepeljan v NM Lj; Pečnik, MZK 17, 1891, 123 (izkopan skupaj z drugimi rimskimi najdbami), in DiS 5, 1892, 225, ter IMK 41, 1904, 194; dalje, Rutar, LMS 1890, 121; Müllner, Argo 7, 1899, 196; Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 29. Izčrpno ga je obdelal Cevc v studiji Problem kamnitega leva iz Kostanjevice ob Krki, AV 6, 1955, 33 ss. Z istega kompleksa je verjetno nagrobnik CIL III 10806 + add. p. 2187 in 2328, 26 (v NM Lj); prim. Pečnik, MZK 17, 1891m 135; Müllner, MZK 18, 1892, 63; Premerstein, Rutar, n. m.; Pečnik, IMK 14, 1904, 194.
Podbočje. Najdbe, ki jih delno sporočajo iz Podbočja, kaže prišteti v sklop nekropol po pobočjih Starega gradu, ki sežejo tudi na vznožne njive (NM Dunaj, inv. 55419; Joanneum, Graz, inv. 2614, 3206, 7916 - 7919, 8704; prim. JJ 85, 1897, 41). Halštatske najdbe sporoča Ložar, GMS 14, 1933, 48 z njive mlinarja A. Hribarja.
