po Kosu: Doline, pri Blagovici
Dolinar pri Šentožboltu ali pa Dolinšek pri Gorenju, ki se še v KL 1954 imenuje Doline
|
na Dolenjskem; Strmica 1444, pri Dolu
|
Dolinga, ena kmetija, posestnik Primos Dullnytzar, 1498 (urb. Polhov Gradec)
danes del Ljubljane
|
|
|
|
po Kosu: Domačejk
grunt pri Dol. Žetini sz. Od Poljan na Gorenjskem
|
Vnsersdorf, 1425 22/1 je insert v listini 1478 30/3 (1 NŠA)
V transkrptih listine iz 1. 1260, datiranih 1317 2/9 in 1338 7/6, se Domžale imenujejo Vnseildendorf oziroma Vnseldendorf (1 V DAD). Stiški urbar iz 1, 1505 (DAS) ima obliko Vnserdorff -Vdim Salez (" v Domžalah ")} stiški urbar v Stični iz 1. 1558: Vnser dorff oder Damschale (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 78)
Prepis listine v kopialni knjigi samostana v Bistri iz 14. stol., fol 33, ima Vnseildendorf (P. Komatar (MMVK 13, 43)
|
pri Škofji Loki
glej tudi- Mošpah
|
pri Breznici na Gorenjskem
Bydalouecz, 1372 9/2 (1 DAD) ?
|
na Gorenjskem
1362 30/11 , v objavi: AH 1, 12 je branje: Legennuald Legenvald
Lenginuelt v briksenški tradicijski listini iz dobe ok. 1085 - 1090 (Gr. 3, 371) ne lokaliziram v Dovje na Gor., kajti 1/ tradicijska listina je bila izdana v Rasenu v. od Brünecka na Tirolskem, 2/ med pričami ni nobene s slovenskim imenom, 3/ v Lenginuelt je prejela takrat posest briksenška škofijska cerkev, posest le-te na Dovjem pa se ne da nikdar dokazati ali jo slediti.
Najstarejsa točno datirana omemba Dovjega bi bila iz leta 1033 (maj 9), ko je cesar Konrad II. podaril posest v Dovjem freisinški cerkvi. Listina o tem, ki se je nekdaj nahajala v loškem arhivu je danes izgubljena ali pa vsaj ni znana (Prim. Mitt, d. hist. Ver. f. Krain, 1852, 59 in UBKr. 1, 146)
|
dve kmetiji v Spodnji Kokri
Prim. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 31.
|
na Dolenjskem
Trag ok. 1300 datirano z ozirom na tamkaj omenjena Konrada in Nikolaja iz Loke (prim. FRA II 35, 429 in 36, 658
|
|
na Gorenjskem
lokacija ???
|
|
po Kosu: Draga, s. od Šmarjete
zaselek, del naselja Klenovik S od Šmarjete na Dolenjskem
|
Prva Draga 1318 je Zgornja Draga, druga s cerkvijo sv. Tomaža pa Spodnja, enako pri obeh Dragah 1319
|
na Dolenjskem
Traag, 1436 je iz kodeksa celjskih fevdov v Deželnem arhivu v Gradcu (f,)!
|
|